Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče nepravilno uporabilo 59. člen ZZZDR in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ko je določilo višino deleža na skupnem premoženju za tožnika 40 %, za toženko pa 60 %.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče nepravilno uporabilo 59. člen ZZZDR in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ko je določilo višino deleža na skupnem premoženju za tožnika 40 %, za toženko pa 60 %?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je bil gostinski lokal v A. kupljen med trajanjem zakonske zveze pravdnih strank s sredstvi skupnega premoženja in zato kupnina, v znesku 90.000 EUR, ki jo je zanj prejela toženka, spada v skupno premoženje. Odločilo je, da v skupno premoženje spada tudi najemnina v znesku 8.650,00 EUR, ki jo je v obdobju od razpada njune življenjske skupnosti, torej od januarja 2014 do septembra 2014, prejela tožnica, osebni avto Hyundai in sredstva na bančnih računih tožnika (219,86 EUR) in toženke (3.504,72 EUR) in da imata pravdni stranki na skupnem premoženju enaka deleža. 2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je povečalo njen delež na skupnem premoženju na 60% in posledično spremenilo tudi odločitev o stroških postopka.

3. Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče glede zavrnilnega dela sodbe sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede pravnih vprašanj: ‒ Ali je sodišče nepravilno uporabilo 51. člen ZZZDR z razlago, da je darilo očeta toženki v obliki plačila osnovnega vložka družbe A. A.d. o. o. dano obema zakoncema in zato predstavlja njuno skupno premoženje? ‒ Ali je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, ki je posledično vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, ko je trditveno in dokazno breme glede obstoja posebnega premoženja nezakonito preložilo na toženo stranko, čeprav tožnik ni uspel dokazati svoje trditve, da sta ustanovni vložek plačala iz sredstev skupnega premoženja in je sodišče pritrdilo toženki, da je ustanovni delež zanjo vplačal njen oče? ‒ Ali je sodišče kršilo določbe 471. in 480. člena ZGD-1 ter drugi odstavek 51. člena ZZZDR, ko je štelo, da je poslovni delež v družbi A. d. o. o. del skupnega premoženja pravdnih strank, čeprav osnovni vložek ni bil dan iz sredstev skupnega premoženja? ‒ Ali je sodišče kršilo določbe 471. člena ZGD-1 in načelo ločitve premoženja družbe in premoženja družbenikov, ko je premoženje družbe A. d. o. o. (kupnino za nepremičnino v lasti družbe) opredelilo kot skupno premoženje pravdnih strank? ‒ Ali je sodišče nepravilno uporabilo 59. člen ZZZDR in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ko je določilo višino deleža na skupnem premoženju za tožnika 40 %, za toženko pa 60 %? ‒ Ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka, ki posledično vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe v zvezi z izvedbo dokaza z zaslišanjem priče B. B., ko je sodišče ta dokaz kot nepotreben zavrnilo?

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije, izpolnjeni glede dopuščenega vprašanja.

6. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe, odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).