Jedro

Tožnika, ki sta navadna materialna sospornika (uveljavljata povečanje oziroma nastanek solastniških deležev na dveh nepremičninah), saj ne zakon ne narava pravnega razmerja zanju ne terja enake rešitve spora (196. člen ZPP), sta za revizijsko sporni zahtevek navedla eno samo vrednost spornega predmet; ta sicer presega revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP, a bi morala biti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP diferencirana, tj. opredeljena za vsakega tožnika posebej.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je prva tožnica solastnica nepremičnine z ID znakom 2-10/1-0 do deleža 117/20000 in da je v enakem deležu solastnik te nepremičnine tudi drugi tožnik. Prav tako je razsodilo, da je prva tožnica solastnica nepremičnine z ID znakom 2-10/2-0 do deleža 2573/20000 in da je v enakem deležu solastnik te nepremičnine tudi drugi tožnik. Zavrnilo je zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis solastninske pravice tožnikov na teh nepremičninah, zahtevek, da naj bi bil solastninski delež tožnikov na parceli z ID znakom 2-10/1-0 višji ter da naj bi imela tožnika na parceli z ID znakom 2-10/2-0 (skupaj z že vpisanim deležem prve tožnice) izključno solastninsko pravico. Tožencu je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnikov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in v izpodbijanem delu (kolikor je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za višji solastninski delež tožnikov na nepremičnini z ID znakom 2-10/2-0) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnika sta zoper navedeno sodbo vložila revizijo. Sodišči prve in druge stopnje naj bi zmotno uporabili materialno pravo, ker tožnikoma nista priznali solastninske pravice na celotni parceli z ID znakom 2-10/2-0. Z izgradnjo gospodarskega poslopja naj bi to zemljišče v celoti pozidala. Nevzdržno naj bi bilo, da naj bi bila tožnika izključna lastnika gospodarskega objekta, kot je bilo to ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo sodišča v Piranu, lastninski deleži na nepremičnini kot celoti, ki naj bi ju tožnika pridobila na podlagi 25. člena Zakona o temeljnih lastninskih razmerij, pa naj bi bi bili različni oziroma naj bi jo poleg njiju imel tudi toženec. Zatrjujeta odstop od sodne prakse in tudi, da naj bi bili razlogi v sodbi sodišča druge stopnje nejasni.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni dovoljena.

6. Odločba sodišča prve stopnje je bila izdana 23. 5. 2016, torej pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Uradni list RS 10/17). Glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E se zato v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. 7. V skladu s temi je bila revizija dovoljena, če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP).

8. Da bi si zagotovile pravico do revizije v premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom, so morale stranke ravnati tako, da je tožnik v tožbi označil vrednost spornega predmeta (primerjaj drugi odstavek 180. člena ZPP in drugi odstavek 44. člena ZPP), toženec pa je morebitnemu izostanku oznake ali pravilnosti označene vrednosti pravočasno ugovarjal. Če so imeli zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljali zoper več tožencev, je moral tožnik v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej ter za vsakega toženca posebej. Izjemi od slednjega pravila sta bili enotno sosporništvo in solidarnost terjatve oziroma obveznosti. Vrhovno sodišče je večkrat poudarilo, da se morajo enaki procesni položaji obravnavati enako, zato je treba pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta upoštevati tudi pri aktivnem sosporništvu.

9. Tožnika sta uveljavljala povečanje oziroma nastanek solastniških deležev na dveh nepremičninah (na podlagi trditev o gradnji gospodarskega poslopja in prizidka s strinjanjem toženca oziroma njegovih pravnih prednikov; pri čemer naj bi se solastninski delež prve tožnice povečal, delež drugega tožnika pa naj bi nastal, saj pred gradnjo solastninskega deleža ni imel). V revizijskem postopku je sporna odločitev sodišč nižjih stopenj o višini solastninskih deležev tožnikov na nepremičnini z ID znakom .... Tožnika, ki sta navadna materialna sospornika, saj ne zakon ne narava pravnega razmerja zanju ne terja enake rešitve spora (196. člen ZPP), sta za revizijsko sporni zahtevek navedla eno samo vrednost spornega predmet (41.000,00 EUR); ta sicer presega revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP, a bi morala biti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP diferencirana, tj. opredeljena za vsakega tožnika posebej. Seštevanja vrednosti ne povzroči niti morebitna odvisnost revizijske odločitve od rešitve skupnih spornih pravnih vprašanj. Določba petega odstavka 367. člena ZPP namreč v obravnavanem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.1

10. Revizija je zato nedovoljena in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

11. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker tožnika z revizijo nista uspela, do povrnitve revizijskih stroškov nista upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II DoR 406/2012 z dne 14. 2. 2013, II Ips 330/2011 z dne 20. 9. 2012, II Ips 145/2014 z dne 9. 7. 2015 in druge.