Jedro

Organ prve stopnje je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnih predpisov določil tožniku zbornični prispevek za leto 2010 v znesku 22,36 EUR ter se je v svoji odločbi pravilno skliceval na zakonsko domnevo, da so obvezni člani zbornice in s tem zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, po kateri za odmero zborničnega prispevka zadostuje lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganje predpisanega katastrskega dohodka za svoj račun.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odmerila tožniku zbornični prispevek za leto 2010 v višini 22,36 EUR. Osnova za izračun zborničnega prispevka za leto 2010 je bil katastrski dohodek tožnika v znesku 472,82 EUR, zmanjšan za priznane oprostitve, tako da je osnova za odmero zborničnega prispevka za leto 2010 znašala 465,88 EUR. Zbornični prispevek je bil tožniku odmerjen v višini 4,8 % od osnove ter tako znaša 22,36 EUR. Kot pravno podlago v obrazložitvi odločbe navaja 9. člen in prvi odstavek 23. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju ZKGZ).

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 4. 3. 2012 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi se sklicuje na določbe ZKGZ, ki urejajo članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju KGZS) in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-283/99 z dne 20. 3. 2003. Navaja, da je tožnik obvezen član KGZS glede na prvo alinejo prvega odstavka 9. člena ZKGZ ter da se iz članstva ne more izpisati. Prav tako se članstvo ne podeljuje z nobeno odločbo, kot to zmotno navaja tožnik v pritožbi. Pojasnjuje, da je bil prispevek tožniku odmerjen kot solastniku kmetijskih zemljišč in gozdov v letu 2010, vpisanih v zemljiški kataster in zemljiško knjigo v vl. št. 687, k. o. ..., vl. št. 946, k.o. ..., vl. št. 1026, k. o. ... (solastnik v deležu do ¼) ter solastniku kmetijskega zemljišča vl. št. 976, k.o. ... (solastnik v deležu do 1000/4816). Ker je bil v letu 2010, kot izhaja iz uradnih evidenc zemljiške knjige in zemljiškega katastra, obvezen član KGZS, je zavezanec za plačilo zborničnega prispevka. Poudarja, da se za vsako fizično osebo, ki je (so)lastnik oziroma zakupnik kmetijskega zemljišča, šteje, da opravlja kmetijsko dejavnost, pri čemer se sklicuje na 7. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in na 3. člen Uredbe o podrobnejših merilih za presojo, ali je obdelovalec ravnal kot dober gospodar (v nadaljevanju Uredba). Da je oseba iz tega naslova pridobila dohodek, se predpostavlja po Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka (v nadaljevanju ZUKD). Tožniku pojasnjuje tudi naloge, ki jih opravlja zbornica in ki se financirajo iz zbranega zborničnega prispevka.

Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in kršitev človekovih pravic. Navaja, da se prvostopenjski organ v odločbi ni opredelil do njegovih navedb, prav tako tudi drugostopenjski organ v svoji odločbi ni presodil vseh njegovih pritožbenih navedb, te pa so pomembne za odločitev, zato je podana kršitev določb drugega odstavka 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega organa, da je lastnik gozdnih in kmetijskih zemljišč, katerih katastrski dohodek je za leto 2010 znašal 472,82 EUR. Tožnik članstvo v zbornici zavrača in se sklicuje na 45. člen Ustave. Meni, da ne more biti poseženo v njegovo pravico oziroma svoboščino do svobodnega opredeljevanja glede združevanja v katerokoli organizacijo. Podaja izjavo, da ne želi in ne bo član KGZS ter da zahteva, da se ga iz članstva izbriše. Prepričan je, da je ugotovitev drugostopenjskega organa, da je obvezen član zbornice na podlagi določb ZKGZ in da je na podlagi 23. člena tega zakona zavezanec za plačilo zborničnega prispevka, nepravilna. Po njegovem mnenju je izhodišče toženke, da mora biti član KGZS po določbah ZKGZ, povsem napačno. Meni, da je nepravilna ugotovitev organa, da je pripadnik prve volilne skupine samo zato, ker ima katastrski dohodek večji, kot je določen mejni znesek. Nadalje navaja, da je toženka prezrla, da s svojim solastniškim deležem ne more gospodariti, da nima nikakršnih prihodkov od kmetijskih in gozdnih zemljišč in da razdelitev posesti, vrnjene v denacionalizacijskem postopku, še ni bila izvršena. Organ pri tem ni ugotavljal in upošteval, da je tožnik nezaposlen, bolan in slabega materialnega stanja. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega sodnega postopka in ukinitev obveznega članstva v zbornici. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je tožnik obvezen član KGZS in s tem zavezanec za plačilo zborničnega prispevka.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi je ZKGZ, ki v prvem odstavku 8. člena določa, da so člani zbornice fizične in pravne osebe, določene s tem zakonom (obvezni člani), lahko pa so člani zbornice tudi druge pravne in fizične osebe (prostovoljni člani). V 9. členu tega zakona (ta določa prvo volilno skupino), je v prvem odstavku prve alineje določeno, da prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev: če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega v letu 2007 najmanj 167 EUR, ta znesek pa se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka KGZS za leto 2010 (v nadaljevanju Sklep) v 3. členu (poglavje zbornični prispevek A) določa, da so zavezanci osebe, ki kot lastniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju RS za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarstvo dejavnost in je katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosegel najmanj 106,88 EUR (na podlagi 1. člena Spremembe sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije za leto 2010, v nadaljevanju Sprememba sklepa). Osnova za zbornični prispevek A je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino (23. člen ZKGZ). Stopnja zborničnega prispevka A znaša 4,8% od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek 8,35 EUR (2. člen Spremembe sklepa). Po drugem odstavku 22. člena ZKGZ člani zbornice obvezno plačujejo zbornični prispevek. Po prvi alineji prvega odstavka 23. člena navedenega zakona pa med zavezance za plačilo šteje ena izmed oseb iz prve alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona.

Z izpodbijano odločbo je bil tožniku odmerjen zbornični prispevek za leto 2010 kot lastniku kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji, katerega katastrski dohodek je v letu 2010 dosegel 472,82 EUR. Ta dejstva v zadevi niso sporna. Po presoji sodišča je organ prve stopnje na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnih predpisov določil tožniku zbornični prispevek za leto 2010 v znesku 22,36 EUR.

Prvostopenjski organ se v svoji odločbi sklicuje na zakonsko domnevo, da so obvezni člani zbornice in s tem zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, po kateri za odmero zborničnega prispevka zadostuje izkazano lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganje predpisanega katastrskega dohodka za svoj račun. Z navedenim se sodišče strinja. ZKZ namreč v 7. členu določa, da mora vsak lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar. Uredba v 3. členu določa, da dober gospodar na kmetijskih zemljiščih v rabi izvaja najnujnejše ukrepe v okviru ustrezne tehnologije, zlasti s tem, da redno obdeluje in vzdržuje svoja kmetijska zemljišča, v primeru svoje nezmožnosti za delo ali daljše odsotnosti pa poskrbi za ustrezno obdelavo zemljišč. Po ZUKD se vsaki parceli kmetijskega in gozdnega zemljišča pripiše katastrski dohodek (11. člen). Glede na navedeno tožnik ne more uspeti z navedbami, da nima nikakršnih prihodkov od kmetijskih in gozdnih zemljišč ter da ne more uresničevati katastrskega dohodka in da je (le) solastnik zemljišč. Prav tako ne more uspeti z navedbami, da razdelitev posesti še ni bila izvršena. Okoliščine, ki jih navaja tožnik, namreč po ZKGZ niso okoliščine, zaradi katerih se tožnik ne bi štel za obveznega člana zbornice, kajti njegov katastrski dohodek za leto 2010 dosega 472,82 EUR in s tem presega mejni znesek 106,88 EUR (prva alineja prvega odstavka 9. člena ZKGZ v povezavi s prvo alinejo prvega odstavka tretjega člena Sklepa in 1. člena Spremembe sklepa). Zbornični prispevek obvezno plačujejo člani zbornice (drugi odstavek 22. člena ZKGZ). Kot že povedano, zbornica namreč združuje člane, ki so, kot izhaja iz 8. člena ZKGZ, fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 9. in 10. člena ZKGZ. Pri tem ni bistveno, ali je takšna oseba lastnik ali solastnik kmetijskega zemljišča ali gozda. Tudi po določbah Stvarnopravnega zakonika lahko solastnik skupaj z drugimi solastniki stvar uporablja in jo ima v posesti ter pobira njene plodove, sorazmerno svojemu idealnemu deležu. Solastnik s svojo pravico lahko tudi razpolaga (npr. svoj idealni delež proda) brez soglasja drugih solastnikov, opravlja kmetijsko dejavnost in na sorazmernem idealnem delu svojega zemljišča torej pridobiva tudi katastrski dohodek.

Sodišče tudi ne more slediti navedbam tožnika, ko se sklicuje na 45. člen Ustave Republike Slovenije (pravilno: drugi odstavek 42. člena), da mu je bila kršena ustavna pravica do svobodnega združevanja, v zvezi s čimer podaja izjavo v tožbi, s katero članstvo v omenjeni zbornici zavrača. Ustavno sodišče je namreč že v odločbi U-I-283/99 z dne 20. 3. 2003 (na katero se sklicuje tudi drugostopenjski organ) odločilo, da prvi odstavek 8. člena, prva alineja prvega odstavka 9. člena ter drugi in četrti odstavek 22. člena ZKGZ niso v neskladju z Ustavo. V obrazložitvi je navedlo, da je KGZS ustanovljena z javnopravnim aktom (zakonom) in izvršuje javna pooblastila, zato ne sodi med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave Republike Slovenije. Obveznost plačevanja članarine pa sama po sebi ni v neskladju z Ustavo.

Po presoji sodišča pa je prvostopenjski organ tudi pravilno uporabil določbo tretjega odstavka 23. člena ZKGZ o stopnji za odmero zborničnega prispevka, ki se nanaša na obvezne člane (prva alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona v povezavi s tretjim odstavkom 3. člena Sklepa in 2. členom Spremembe sklepa), po kateri stopnja zborničnega prispevka A znaša 4,8 % osnove, ki je bila tožniku odmerjena od zneska 472,82 EUR (ki ni sporen), zmanjšanega za oprostitve po zakonu ter tako tožniku pravilno odmeril zbornični prispevek za leto 2010. Glede tožbenih navedb, da organ druge stopnje ni presodil vseh pritožbenih navedb tožnika, zaradi česar naj bi kršil 254. člen ZUP, sodišče odgovarja, da o zakonitosti odločbe organa druge stopnje sodišče ne odloča, zato morebitne kršitve pravil postopka, ki jih zagreši organ druge stopnje, ne morejo biti razlog za ugoditev tožbi. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 2. členu določa, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V obravnavanem primeru je to izpodbijana odločba prvostopenjskega organa.

Ker je po povedanem sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka: Odločitev o stroških tega sodnega postopka pa je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, da sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.