Jedro

Revidentka ima prav, ko opozarja, da je napačna ocena pritožbenega sodišča, da ni predložila dovolj dokazov za svoje navedbe o očitni pomoti. V spisu je namreč pritožba brez ovojnice iz česar je razvidno, da je bila vložena neposredno na sodišču. Iz vhodnega žiga na pritožbi je razvidno, da je bila zadnji dan roka za pritožbo vložena na Okrožno sodišče v Ljubljani, iz pritožbe pa je razvidno, da je bila vloga pravilno naslovljena na Okrajno sodišče v Krškem. Stališče sodišča, da listine v spisu ne omogočajo sklepa, da je bila pritožba pomotoma vložena na napačno sodišče, ni pravilno.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje razveljavi.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo z dne 17. 06. 2011 od sodišča zahtevala, naj razsodi, da jo je toženec motil v njeni mirni posesti na delu njene nepremičnine, s tem da je pred njenim vhodom v klet oziroma pod balkonom zložil dve paleti strešnikov ter na drugih parcelah, na katerih leži pot do tožničine parcele in tožničino običajno parkirno mesto, nasul kupe peska ter zemljo, ki je ni ustrezno utrdil. Tožnica je zahtevala vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved bodočih motilnih ravnanj ter povrnitev stroškov pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je tožnica pritožila, sodišče druge stopnje pa je njeno pritožbo zavrglo kot prepozno. V obrazložitvi je navedlo, da tožnica za svoje (povsem pavšalne) navedbe o očitni pomoti vložnika (v smislu osmega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ni ne predlagala ne predložila dokazov, na podlagi katerih bi sodišče druge stopnje sploh lahko presojalo, ali gre v konkretnem primeru za očitno pomoto.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje v zvezi s prvostopenjsko sodbo tožnica vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijan sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da pritožbo dovoli oziroma da izpodbijan sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču druge stopnje, v obeh primerih pa toženi stranki naloži povračilo revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožnica v reviziji navaja, da so njeni pooblaščenci v zakonsko določenem roku 8 dni pravilno naslovljeno pritožbo (na pristojno Okrajno sodišče v Krškem) na zadnji dan pritožbenega roka vložili na nepristojno sodišče (Okrožno sodišče v Ljubljani). Pritožba jim je bila z Okrožnega sodišča v Ljubljani vrnjena, nato pa so jo že po poteku pritožbenega roka poslali na pristojno sodišče (Okrajno sodišče v Krškem) skupaj z dopisom, v katerem so pojasnili, da je bila pritožba očitno pomotoma vložena skupaj z ostalimi vlogami, ki so bile tega dne osebno oddane pri navedenem sodišču. Tožnica poudarja, da je šlo za očitno pomoto in bi sodišče moralo šteti, da je bila pritožba vložena pravočasno. Navaja, da se očitna pisna pomota lahko zgodi tudi kvalificiranemu vložniku. Tožnica se ne strinja z očitkom drugostopenjskega sodišča, da za svoje navedbe o očitni pisni pomoti ni ne predlagala, ne predložila ustreznih dokazov. Poudarja, da so njeni pooblaščenci v dopisu z dne 10. 07. 2012 jasno zapisali, da so pritožbo pravočasno vložili na nepristojno sodišče, da jim je bila pritožba vrnjena ter da je bila očitno pomotoma vložena na napačno sodišče skupaj z ostalimi vlogami, ki so bile tega dne osebno oddane pri naslovnem sodišču. Tožnica pojasnjuje, da je navedeno jasno razvidno iz pritožbe, saj se na njej nahaja vhodna štampiljka Okrožnega sodišča v Ljubljani z datumom 09. 07. 2012, dopis pa se na ta žig izrecno sklicuje. V predmetni zadevi je to vse relevantno dejansko stanje in vsi dokazi, ki se na samo napačno vložitev in pisno pomoto sploh nanašajo. Po navedbah tožnice, pooblaščenci tožeče stranke v zvezi s tem ne bi mogli navesti ničesar drugega ali bolj specificiranega, saj je očitna pisna pomota razvidna predvsem iz vloge (pritožbe) same, ki je pravilno naslovljena in napačno vložena, samo dejanje pa je bilo pojasnjeno v spremnem dopisu.

5. Revizija je utemeljena.

6. Zakon o pravdnem postopku v petem odstavku 112. člena določa, da se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.

7. Res je, da se očitna pomota iz te določbe lahko pripeti tudi odvetniku, vendar je pomembno, ali je ta napaka posledica očitne pomote, ne pa neskrbnosti oziroma nevednosti. Primer očitne pomote je tudi, ko je na vlogi navedeno pravilno sodišče, nato pa je napačen naziv napisan na pisemski ovojnici.(1)

8. Revidentka ima prav, ko opozarja, da je napačna ocena pritožbenega sodišča, da ni predložila dovolj dokazov za svoje navedbe o očitni pomoti. V spisu je namreč pritožba brez ovojnice iz česar je razvidno, da je bila vložena neposredno na sodišču. Iz vhodnega žiga na pritožbi je razvidno, da je bila zadnji dan roka za pritožbo vložena na Okrožno sodišče v Ljubljani, iz pritožbe pa je razvidno, da je bila vloga pravilno naslovljena na Okrajno sodišče v Krškem. Stališče sodišča, da listine v spisu ne omogočajo sklepa, da je bila pritožba pomotoma vložena na napačno sodišče, ni pravilno.(2)

9. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP reviziji ugodilo in je izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje, da vsebinsko odloči o pritožbi.

10. Vrhovno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP odločilo, da se odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1): A. Galič v L. Ude in ostali, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, UL RS, GV, Ljubljana 2005, str. 464. Op. št. (2): Vrhovno sodišče je podobno odločitev sprejelo v zadevi II Ips 105/2009 z dne 12. 07. 2012.