Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu, zato samo sklicevanje na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije ne zadošča. V odločbi, s katero je bil zavrnjen revidentov predlog za obnovo postopka, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje, št. 06122-3902/2007/85 (povezava 35600/0113/98 0602 01) z dne 31. 3. 2011, s katero je ta zavrnila revidentov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo urbanistične inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Enote Celje, Izpostave Slovenske Konjice, št. 35600/0113/98 z dne 13. 11. 1998. Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-309/2008-41 z dne 24. 5. 2011, zavrnila revidentovo pritožbo zoper izpodbijani prvostopenjski akt. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident je v reviziji navedel samo to, da jo vlaga na podlagi 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

7. V obravnavani zadevi revident izpodbija odločbo, s katero je bil zavrnjen njegov predlog za obnovo postopka. V tej odločbi pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednost, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011. 8. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revident sklicuje, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

9. Zelo hude posledice, kot pogoj za dovoljenost revizije, so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Da bi Vrhovno sodišče lahko presojalo, ali gre za zelo hude posledice, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012) navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, in vse to tudi izkazati.

10. Revident tega ni storil. V reviziji se samo sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne pojasni pa in tudi ne izkaže, katere posledice naj bi mu zaradi izpodbijanega akta nastale in zakaj naj bi bile te posledice zanj zelo hude. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

11. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).