Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožnici plačati znesek 23.407,46 EUR z obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije vztraja, da bi moralo sodišče postaviti še drugega izvedenca (in sicer iz tujine), ker je podan dvom o pravilnosti mnenja izvedenca dr. Margića v zvezi s pojavnostjo kompleksnega regionalnega bolečinskega sindroma (v nadaljevanju KRBS) in tudi glede vzroka za nastanek sinovitisa (ob tem se sklicuje na zadevo VSRS II Ips 138/2018). Ne sprejema namreč stališča izvedenca dr. Margića, da je pojavnost KRBS le v 1 do 2 %, temveč vztraja, da je v 8 % (kot sta navedla druga izvedenca v drugem postopku) in da bi zato moral biti vključen v pojasnilno dolžnost (ob tem se sklicuje na zadevo VSRS II Ips 94/2015). Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga za angažiranje novega oziroma drugega izvedenca, ter v tej zvezi izvedenca iz tujine, kršilo 254. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP); (2) ali je bilo tožnici z odločitvijo sodišča, da ne bo angažiralo drugega izvedenca, onemogočeno dokazovanje njenih trditev in dokazovanje utemeljenosti njenega nasprotovanja zaključkom izvedenca, zlasti ob upoštevanju dejstva, da so bile tožničine pripombe in nasprotovanja podprte z medicinsko dokumentacijo ter strokovnim mnenjem drugih izvedencev v podobnem primeru iz drugega postopka; (3) ali je lahko sodišče, ki ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem iz področja medicine, samo presojalo pravilnosti zaključkov izvedenca, angažiranega v predmetnem postopku, glede na to, da so se njegovi zaključki in njegovi podatki razlikovali od podatkov (na podlagi katerih so izvedenci utemeljevali svoje mnenje) izvedencev iz drugega zelo podobnega postopka; (4) ali je tožnica z navajanjem konkretnih in argumentiranih razlogov, predložitvijo medicinske dokumentacije in izvedenskega mnenja v drugem zelo podobnem postopku, ki je popolnoma nasprotno ugotovitvam izvedenca v konkretni zadevi, v zadostni meri konkretizirala razloge, zaradi katerih bi bilo treba angažirati drugega izvedenca in še posebej izvedenca iz tujine; (5) ali je sodišče naredilo pravilne materialnopravne zaključke, da v zvezi s tožničinim zdravljenjem ni bila narejena strokovna napaka zdravnika SB ... ne ob samem posegu, kot tudi ne ob nadaljnjem zdravljenju zapleta (sinovitisa in KRBS), in ali je sodišče napravilo pravilne zaključke, da je bila ustrezno izpolnjena pojasnilna dolžnost; (6) ali je sodišče zavzelo pravilno stališče (oziroma ali ga je brez angažiranja drugega izvedenca sploh lahko zavzelo), da je bil pri tožnici postavljen sum na KRBS; (7) ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno presojalo obseg pojasnil, danih tožnici, v smislu izpolnjenosti pojasnilne dolžnosti, glede na to, da je sodišče zaključilo, da je bila tožnica seznanjena z rednimi in običajnimi zapleti, ne pa s pojavom sinovitisa in kasneje KRBS, vendar po stališču sodišča za pojasnila glede nastanka KRBS in sinovitisa niti ni bilo potrebe, ker naj bi šlo za redek in neobičajen zaplet; in (8) ali je glede na resnost posledic, ki jih te prinašajo za zdravje in življenje pacienta, pojasnilna dolžnost zdravnikov pri izvedbi operacije sindroma karpalnega kanala vključevala tudi pojasnila glede možnosti nastanka KRBS in sinovitisa.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).