Jedro

O prenehanju razlogov za omejitev gibanja bi morala v upravnem postopku najprej odločiti tožena stranka kot pristojen organ, in sicer na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejstev in okoliščin, saj prenehanje razlogov za omejitev gibanja ne more biti odvisno le od tožnikovih navedb. Šele zoper odločitev tožene stranke o zahtevi za prenehanje razlogov za omejitev gibanja bi imel tožnik sodno varstvo v upravnem sporu. Ob opisanem zagotovljenem drugem sodnem varstvu ne more biti predmet spora varstvo ustavne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo in spremembo sklepa tožene stranke, kot prepozno zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s četrtim odstavkom 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Ur. l. RS, št. 111/2007, št. 111/2008 – Odl. US, št. 99/2010, št. 98/2011 – Odl.US, št. 83/2011, v nadaljevanju ZMZ) in tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 75. člena ZMZ; tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitega posega v tožnikovo človekovo pravico (do osebne svobode) in na prenehanje izvajanja ukrepa, pa zavrglo kot preuranjeno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. S sklepom z dne 27. 9. 2012, je tožena stranka na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ omejila tožniku gibanje na Center za tujce, Veliki otok 44/z, Postojna, do prenehanja razloga, vendar najdalj za tri mesece, z možnostjo podaljšanja še za en mesece, in sicer od 26. 9. 2012 od 18.10 ure do 26. 12. 2012 do 18.10 ure.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je tožba v delu, ki izpodbija sklep tožene stranke, vložena prepozno. Stranka tudi ne more neposredno na sodišče vložiti tožbe na ugotovitev nezakonitosti in prenehanje izvajanja ukrepa omejitve gibanja, ampak mora najprej podati zahtevek za prenehanje izvajanja ukrepa v upravnem postopku in šele zoper ta upravni akt tožene stranke lahko stranka vloži tožbo v upravnem sporu. Ni pa pogojev za subsidiarno sodno varstvo.

3. Tožnik v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, saj že iz samega upravnega spisa izhaja, da je tožnik pri toženi stranki uveljavljal prenehanje razlogov za omejitev gibanja že dne 12. 11. 2012, vendar tožena stranka o njegovi zahtevi ni odločila. Tožena stranka bi morala ukrep omejitve gibanja odpraviti že sama (brez tožnikovega zahtevka), po uradni dolžnosti, ko je zvedela, da so razlogi za omenjeni ukrep prenehali. To pa je bilo takoj, ko je dobila odgovor Madžarske, Avstrije, Nemčije in Nizozemske, da za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito niso odgovorne. Glede na navedeno tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti ukrepa in poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ni preuranjen, prav tako v zvezi s tem zahtevkom tožniku ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrhovno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

6. Tožnik je v tožbi z dne 10. 12. 2012 zahteval: da se sklep tožene stranke z dne 27. 9. 2012, spremeni tako, da se tožniku omeji gibanje do 1. 10. 2012; da se ugotovi, da so razlogi za omejitev gibanja tožniku po sklepu tožene stranke z dne 27. 9. 2012 prenehali z dnem 1. 10. 2012 in je ukrep omejitve gibanja z dne 27. 9. 2012 od 1. 10. 2012 nezakonit; da se ugotovi, da je bilo od dne 1. 10. 2012 do prenehanja ukrepa omejitve gibanja po sklepu tožene stranke z dne 27. 9. 2012 nezakonito poseženo v tožnikovo pravico do osebne svobode; da je tožena stranka dolžna nemudoma odpraviti ukrep omejitve gibanja po sklepu tožene stranke z dne 27. 9. 2012. 7. Omejitev gibanja prosilcem za mednarodno zaščito je urejena v 51. členu ZMZ. V določbi prvega odstavka 51. člena ZMZ so navedeni razlogi, zaradi katerih se lahko začasno omeji gibanje prosilcu za mednarodno zaščito. V četrtem odstavku 51. člena je določeno, da omejitev gibanja lahko traja do prenehanja razlogov, vendar največ tri mesece, če razlogi za omejitev gibanja po tem času še obstajajo, pa se omejitev lahko podaljša še za en mesec. Po določbi petega odstavka 51. člena ZMZ ima zoper sklep o omejitvi gibanja prosilec v treh dneh po njegovi vročitvi pravico do vložitve tožbe na upravno sodišče. 8. Okoliščin, ki se nanašajo na pravočasnost tožbe, tožnik ne izpodbija. Ker je bil sklep o omejitvi gibanja z dne 27. 9. 2012 tožniku vročen dne 2. 10. 2012, se je rok za vložitev tožbe iztekel dne 5. 10. 2012. Ker pa je tožnik tožbo vložil šele 11. 12. 2012, torej po poteku z zakonom določenega tridnevnega roka, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožba bila vložena prepozno in jo je sodišče prve stopnje v delu, ki se nanaša na navedeni sklep o omejitvi gibanja, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pravilno zavrglo.

9. Tudi tožba v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitega posega v tožnikovo človekovo pravico do osebne svobode in na prenehanje izvajanja ukrepa, je bila po presoji Vrhovnega sodišča pravilno zavržena na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. O prenehanju razlogov za omejitev gibanja bi morala namreč najprej odločiti v upravnem postopku tožena stranka kot pristojen organ, in sicer na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejstev in okoliščin, saj prenehanje razlogov za omejitev gibanja ne more biti odvisno le od tožnikovih navedb. Šele zoper odločitev tožene stranke o zahtevi za prenehanje razlogov za omejitev gibanja bi imel tožnik sodno varstvo v upravnem sporu. Ob opisanem zagotovljenem drugem sodnem varstvu ne more biti predmet spora varstvo ustavne pravice. To pa je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje. V primeru molka organa pa bi veljale določbe ZUS-1, ki se nanašajo na molk.

10. Glede na navedeno pritožbeni ugovori niso utemeljeni in je Vrhovno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.