Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Da bi bila revizija dovoljena iz razloga 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, ter obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje vprašanje rešilo nezakonito. Izpostavljeno vprašanje pa se mora nanašati na vsebino obravnavane zadeve.

Zatrjevane zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti posledica odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) po odvetniku vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Zdravstvenega inšpektorata RS z dne 15. 1. 2009. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrgel pritožbe, ki so jih vložili revident, in A.A.. ter B.B. v zvezi z zahtevo za takojšnjo izvršitev tam navedene odločbe Republiškega sanitarnega inšpektorata z dne 24. 9. 1992. Upravni organ je pritožbe zavrgel na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožena stranka je z odločbo z dne 20. 9. 2009 zavrnila revidentovo pritožbo zoper izpodbijani prvostopenjski upravni akt. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da gre za pomembno pravno vprašanje glede zagotavljanja njegove pravne varnosti in pravne varnosti njegovih staršev, ki jim zaradi 20 let trajajočega ravnanja Zdravstvenega inšpektorata ni zagotovljena, in za pomembno pravno vprašanje, ki zadeva spoštovanje načela pravne države in mednarodnih stališč glede varstva temeljnih človekovih pravic, ki narekujejo, da se mora vsaka pravnomočna odločba izvršiti, ter za vprašanje poseganja v njegove pravice in pravne koristi ter v pravice in pravne koristi njegovih staršev s konkretnim postopkom upravne izvršbe, s katero bi se morala izvršiti pravnomočna odločba Zdravstvenega inšpektorata, ni konkretiziral in jasno ter določno izpostavil pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Te revidentove navedbe ne predstavljajo konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, kot je pojasnjeno v 6. točki te obrazložitve.

8. Revidentovi vprašanji: „kdo je dolžan razrešiti njihov pritožbeni-upravni primer, ki ga je leta 1991 začel reševati Zdravstveni inšpektorat in ki bi se moral razrešiti z izvršitvijo pravnomočne odločbe tega inšpektorata, z odrejenim varstvenim ukrepom prepovedi obratovanja“ in „kako lahko Republika Slovenija razreši nasilje svoje gospodarske družbe nad njim in njegovimi starši, če je v to nasilje neposredno vpletena in ga je v izhodišču sama inicirala“, pa nista vprašanji, pomembni po vsebini obravnavane zadeve.

9. V obravnavani zadevi je namreč sporen sklep o zavrženju pritožb, ker je o pritožbah istih oseb v zvezi z izvršitvijo iste odločbe Republiškega sanitarnega inšpektorja, že tekel upravni postopek, o zadevi je že bilo odločeno in v zvezi z odločitvijo sprožen tudi upravni spor U 362/2007. V tem sodnem postopku se zato presoja le, ali so glede na okoliščine te zadeve izpolnjeni pogoji za zavrženje pritožb. Zato revidentovo vprašanje pristojnosti za vodenje drugega postopka in vprašanje načina razrešitve zatrjevanega nasilja gospodarske družbe, nista vprašanji, ki bi bili pomembni po vsebini obravnavane zadeve.

10. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

11. Zelo hude posledice je revident utemeljil z navedbo, da je zaradi izpodbijane sodbe brez ustrezne pravne varnosti in „da gre za nedovoljeno, nezakonito neustavno vzdrževanje njegovega trpinčenja z zdravju škodljivimi emisijami v njegovem življenjskem bivalnem okolju na škodo njegovega zdravja in življenja“. Reviziji je priložil 18 fotografij proizvodnega obrata z vidnimi oblaki dima, ki so bile posnete ob dnevni svetlobi, z izjemo dveh. Nadalje dopis Inštituta za varovanje zdravja z dne 8. 9. 2004 in z dne 24. 2. 2005. 12. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revident s temi navedbami in predloženimi listinami zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 13. Zelo hude posledice morajo biti namreč posledica odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu. Obstajati mora vzročna zveza med zatrjevano posledico in aktom, ki je predmet konkretnega upravnega spora. Ta pa v tem primeru ne obstaja, saj je v obravnavani zadevi sporen sklep o zavrženju tožb, ki jih je revident vložil v zvezi z izvršitvijo odločbe Republiške sanitarne inšpekcije z dne 24. 9. 1992, ne pa sama izvršba navedene odločbe oziroma navedena odločba sama.

14. Glede na navedeno revident zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).