Jedro

Na podlagi 7. člena ZPIZ-1 je ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa zakon ali mednarodni sporazum, vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezna. Zavarovalno razmerje pri tem nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje. Če pri tem ne gre za vključitev v zavarovanje na podlagi prijave samega zavarovanca ali njegovega delodajalca, lahko na podlagi določb 50. in 52. člena ZMEPIZ uvede postopek in ugotovi vključitev v obvezno zavarovanje po uradni dolžnosti tudi sama tožena stranka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 19. 4. 2010 in 15. 2. 2010, s katerima je bilo odločeno, da ima tožnik od 1. 10. 2009 dalje lastnost zavarovanca v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvah, da je bil tožnik s 1. 10. 2009 z odločbo Vlade RS imenovan za zastopnika pacientovih pravic v ... in da je za opravljeno delo iz tega naslova od navedenega datuma dalje prejemal plačilo nagrade, ki je v mesečnem znesku presegala višino zakonsko določene minimalne plače, je soglašalo s presojo sodišča prve stopnje, da so bili s tem podani zakonski pogoji za ponovno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na predhodno prenehanje odvetniške dejavnosti zaradi nameravane upokojitve.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se je upokojil po petinpetdesetih letih delovne dobe in da je njegovo ponovno zavarovanje nesmisel. Z imenovanjem za varuha pacientovih pravic ni bilo vzpostavljeno nobeno pravno razmerje. Prav tako nagrada iz tega naslova, ki je bila določena glede na opravljeno kvoto ur, ni redno presegala višine mesečne minimalne plače, sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi bila višina minimalne plače presežena na nivoju letnega povprečja. Konec koncev pa bi bil tožnik na podlagi drugega odstavka 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) upravičen vsaj do polovice mesečne pokojnine.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Spor o dokončni odločbi o vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje se uvršča med socialne spore o pravicah do in iz socialnih zavarovanj, v katerih je na podlagi 4. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) revizija zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje že po zakonu dovoljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik s 30. 9. 2009 prenehal opravljati odvetniško dejavnost, da je bil s 1. 10. 2009 s strani Vlade RS imenovan za varuha pacientovih pravic za območje enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje ... in da je za opravljeno delo na tej podlagi za mesece oktober, november in december 2009 prejel plačilo mesečnih nagrad, ki so presegale znesek zakonsko določene minimalne plače. Na podlagi tega je tožena stranka z odločbama z dne 15. 2. 2010 in 19. 4. 2010 ugotovila, da izpolnjuje pogoj za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

8. Na podlagi 7. člena ZPIZ-1 je ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa zakon ali mednarodni sporazum, vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezna. Zavarovalno razmerje pri tem nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje. Če pri tem ne gre za vključitev v zavarovanje na podlagi prijave samega zavarovanca ali njegovega delodajalca, lahko na podlagi določb 50. in 52. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ) uvede postopek in ugotovi vključitev v obvezno zavarovanje po uradni dolžnosti tudi sama tožena stranka.

9. Na podlagi petega odstavka 13. člena ZPIZ-1 se poleg redno zaposlenih delavcev in funkcionarjev, ki prejemajo redno plačo, obvezno zavarujejo tudi osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, kolikor niso zavarovane na drugi podlagi.

10. Sodišče ni zmotno uporabilo navedenih zakonskih določb, ko je presodilo, da je tožena stranka tožnika utemeljeno vključila v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi opravljanja dela v skladu z odločbo o imenovanju za varuha pacientovih pravic ob ugotovitvi, da je tožnik od imenovanja na to dolžnost s 1. 10. 2009 dalje, pa v bistvu vse do izdaje spornih odločb, za opravljeno delo prejemal mesečno plačilo, ki je presegalo višino zakonsko določene minimalne plače. Z izdajo odločbe o imenovanju za varuha pacientovih pravic, ki je določala tudi plačilo nagrade za opravljeno delo v tem svojstvu, in z začetkom tožnikovega dela na tej podlagi je bilo vsekakor vzpostavljeno razmerje, ki se lahko uvršča med druga pravna razmerja, na podlagi katerih se opravlja delo za plačilo, kot so le-ta opredeljena v petem odstavku 13. člena ZPIZ-1 in ki so v skladu s to določbo lahko podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ob ugotovitvi, da je tožniku s 30. 9. 2009 prenehala odvetniška dejavnost, na podlagi katere je bil dotlej zavarovan, od 1. 10. 2009 očitno ni bil zavarovan na drugi podlagi.

11. Glede na navedeno revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.