Jedro

Čeprav ni bil spoštovan rok za pripravo zagovora, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi glede na to, da je tožnik zagovor podal, še ni nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se ugotovi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik prejel dne 10. 5. 2010, nezakonita, ter da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 10. 5. 2010, ko mu je bila vročena izredna odpoved, temveč še traja, tako da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delovno mesto „oblikovalec I“, v roku 8 dni, pod izvršbo (1. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (2. točka izreka) Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno da zadevo odstopi sodišču prve stopnje v ponovno postopanje in odločanje. Tožnik ugotavlja, da tožena stranka ni dokazala vinjenosti tožnika z zato pooblaščenimi in objektivnimi dokazi. Dokazovati vinjenost delavca v delovnem procesu zgolj z izpovedjo dveh sodelavcev je zares primer, ki ga do sedaj v sodni praksi ni bilo. Tožena stranka pri tožniku ni opravila preizkusa alkoholiziranosti. Priči B.P. in D.K. nista usposobljeni, niti nista pooblaščeni, da bi lahko ugotavljali in potrjevali vinjenost kogarkoli. Zato bi morala tožena stranka ustrezno poskrbeti s preizkusom alkoholiziranosti po pooblaščeni osebi z ustreznim strokovnim pripomočkom in na podlagi takega dokaza, v kolikor bi bil test pozitiven, bi se lahko delavcu podala izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iluzorno je pričakovati, da bosta priči, ki izpovedujeta pred direktorjem tožene stranke (le ta je bil ves čas navzoč v sodni dvorani), ki imata interes službo zadržati, pričali v škodo tožene stranke. Tudi sicer izvedeni dokazi ne utemeljujejo odločitve sodišča prve stopnje. Priča D.K. je odkrito povedal, da je vso noč s tožnikom dobro sodeloval, do težav naj bi prišlo na koncu, ko je tožnik na voziček naložil več hlebčkov, kot je bilo potrebnih. B.P. ni v celoti potrdil izpovedi priče D.K., saj je opisal nek drug potek dogodkov konkretnega dne. Nobena od prič ni videla, da bi tožnik kar koli pil tisti večer. Sodišče prve stopnje samo ugotavlja, da v predmetni zadevi ni bilo zadoščeno pogojem iz drugega odstavka 38. (pravilno 83) člena ZDR. Ker tožniku ni bila dana zadostna možnost za pripravo zagovora ter mu ni bilo pravilno vročeno vabilo za podajo zagovora, saj je bil kršen rok za pripravo zagovora, je zaradi procesnih pomanjkljivosti odpoved kot taka nezakonita. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 5. 2010, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz razloga po 2. alinei prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), na podlagi katerega lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tožniku je bilo očitano, da je bil dne 17. 4. 2010 v delovnem času in na delovnem mestu v vinjenem stanju.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Delavec mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Ker tožnik ni upošteval navodil nadrejenih o prepovedi alkoholiziranosti na delovnem mestu, prav tako ni spoštoval in izvajal predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kamor sodi tudi prepoved opravljanja dela v alkoholiziranem stanju, je ocenilo, da je to takšna kršitev delovne obveznosti, za katero je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP) pa odgovarja: Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožena stranka ni ustrezno dokazala alkoholiziranosti tožnika, ne da bi opravila preizkus alkoholiziranosti po pooblaščeni osebi. Alkoholiziranost je možno dokazovati tudi na drug način. Vinjenost tožnika sta kritičnega dne zaznali zaslišani priči D.K. in B.P.. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo njunima izpovedbama, saj sta oba izpovedala o tožnikovem močnem zadahu, nestabilni hoji, o upočasnjenih in nerodnih gibih, težavah pri govorjenju. Ni sledilo tožniku, ki je zanikal, da bi spornega dne užival alkohol, pojasnil pa je, da je pojedel 5 do 6 tablet Helex, ki naj bi mu jih predpisal lečeči zdravnik. Tožnik je izpovedal, da je alkoholne pijače popil šele potem, ko je zapustil prostore delodajalca, tri četrt ure kasneje pa je že imel prometno nesrečo, ob preizkusu alkoholiziranosti pa je bilo izmerjeno 1,28 mol/l. Lečeči zdravnik ni potrdil izpovedi tožnika, da mu je predpisal zdravilo Helex, temveč, da mu je predpisal le antidepresive. Glede na navedeno so zaključki sodišča prve stopnje o tožnikovi alkoholiziranosti kritičnega dne pravilni. Tudi če bi držala trditev tožnika, da je zaužil 5 do 6 tablet Helexa in da zaradi tega ni bil sposoben za delo, pomeni, da tožnik ni spoštoval in izvajal predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljal delo (33. člen ZDR).

Pritožba tudi neutemeljeno uveljavlja, da tožniku ni bila dana zadostna možnost za pripravo zagovora, ker mu ni bilo pravilno vročeno vabilo in ker je bil kršen rok. Po določbi drugega odstavka 83. člena ZDR mora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neopravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Tožnik je obdolžitev in vabilo na zagovor prejel 26. 4. 2010 za zagovor dne 29. 4. 2010, ki ga je tudi podal. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da sicer ni bil spoštovan rok za pripravo zagovora, ker pa je tožnik zagovor podal, ne gre za takšno kršitev postopka, zaradi česar bi bila izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita. V zvezi s pritožbeno navedbo, da tožniku vabilo ni bilo pravilno vročeno, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo vabilo vročeno tožniku na naslovu v pogodbi o zaposlitvi, po pravilih pravdnega postopka, v čem pa naj bi bila pomanjkljivost, pa pritožba ne pove.

Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožnik je priglasil pritožbene stroške, in ker s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da jih krije sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).