Jedro

Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da je obdolženka vedela, da v okviru izvedenih inšpekcijskih pregledov niso bile ugotovljene nepravilnosti glede rejnih pogojev kokoši pri zasebnih tožilcih, da je bila seznanjena s tem, da ne grozi nobena nevarnost za njuno zdravje, a je kljub temu vlagala nadaljnje prijave, kar potrjuje kronološko zaporedje dogodkov, prijav in opravljenih nadzorov, kot izhaja iz obsežne odločbe o prekršku Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ODL 438/2019 z dne 26. 9. 2019, ter da je obdolženka po krivem obdolžila zasebna tožilca zanju žaljivih neresničnih dejstev in da je iz tega povsem jasno razvidna tudi njena zavest, da zasebnima tožilcema škoduje v njuni časti in dobremu imenu, kot je pravilno pojasnilo v točki 10 obrazložitve sodbe.

Izrek

I.Pritožbi obdolžene A. A. in njene zagovornice se kot neutemeljeni zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Obdolženka je kot stroške pritožbenega postopka dolžna plačati 360,00 EUR sodne takse, potrebne izdatke zasebnih tožilcev B. B. in C. C. ter potrebne izdatke in nagrado njunega pooblaščenca.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče na Ptuju je sodbo I K 57835/2018 z dne 15. 5. 2023 obdolženo A. A. spoznalo za krivo storitve treh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in ji po 57. in 58. členu tega zakona, torej v izrečeni pogojni obsodbi, za vsako kaznivo dejanje na podlagi prvega odstavka 160. člena KZ-1 določilo kazen en mesec zapora, nato pa ji je po 3. točki drugega odstavka in četrtem odstavku 53. člena KZ-1 določilo enotno kazen dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let. Po tretjem in četrtem odstavku 56. člena KZ-1 je odločilo, da se za primer preklica pogojne obsodbe obdolženki v s to sodbo izrečeno (pravilno določeno) enotno kazen všteje tudi globa v znesku 500,00 EUR, ki jo je plačala za prekršek po odločbi Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opr. št. ODL 438/2019 z dne 26. 9. 2019, pri čemer je vsakih 42,00 EUR globe izenačenih z enim dnevom zapora. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženka dolžna povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebne izdatke zasebnih tožilcev ter potrebne izdatke in nagrado njunega pooblaščenca, ki bodo po pravnomočnosti te sodbe odmerjeni s posebnim sklepom, ko bodo sodišču znani, in plačati sodno takso po tarifni številki 7212 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v znesku 300,00 EUR.

2.Zoper sodbo sta se pritožili:

-obdolženka iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeno sodbo razveljavi oziroma da jo oprosti obtožbe oziroma jo zavrže, in

-zagovornica obdolženke zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnih določb KZ-1 in vseh razlogov bistvenih kršitev določb ZKP, kot navaja v uvodu pritožbe, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi, ki jo je tudi dopolnila s fotografijama, ugodi in napadeno sodbo razveljavi, odpravi in spremeni, podrejeno pa, da jo (pravilno da zadevo) vrne v ponovno sojenje pred spremenjeno sestavo sodišča, ker se poraja dvom v nepristranskost sodnice, saj je obdolženko že dvakrat spoznala za krivo, podan pa je tudi utemeljen dvom v nepristranskost, poštenost in neodvisnost v primeru ponovitve sojenja.

3.Na pritožbo je odgovoril pooblaščenec zasebnih tožilcev D. D., odvetnik v Mariboru, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi kot neutemeljeni zavrne.

4.Pregled zadeve je pokazal, da pritožbi nista utemeljeni.

5.Obdolženka v pritožbi navaja, da je resnično vse, kar je navajala o reji kokoši zasebnih tožilcev ob parceli nje in njene matere, da s svojimi navedbami nikogar ni nameravala prizadeti in da takšnega stanja ni mogla dopustiti, ker je škodilo zdravju matere, ki je bila bolnica s srčnim popuščanjem in je bila v nevarnosti, da se ji zdravstveno stanje zaradi razmer ob njuni parceli dodatno poslabša. Sodišče prve stopnje bi moralo ugoditi njenemu predlogu in zaslišati zdravnika in predstavnika Občine A., je predlog zavrnilo, pri čemer bi prvi povedal, kako bolnik kot je bila njena mama trpi in mu vsak stres škoduje ter slabša bolezen, predstavnik Občine A. pa bi povedal, kakšno stanje je videl, glede na to, da je stal pri cesti, ni pa prišel na njuno dvorišče, kjer bi stal le en meter od neprimernega prostora s kokošmi. Navaja, da ju nihče ni poslušal, da sta se počutili ogroženi in da inšpekcijske službe niso ugotovile pravega stanja, njena mati pa je ves čas opozarjala, da bosta zboleli in se okužili; da sta se obe slabo počutili, zasebni tožilec pa je vedel, da je mati srčna bolnica in ji je s tem, ko je zahteval njen prihod na sodišče, povzročil stres in trpljenje, pri tem pa je tudi vedel, da je dovzetna za dodatne bolezni, a tega ni upošteval, trpinčenje starejših pa lahko povzroči škodljive fizične in duševne posledice na ljudeh, če je dolgotrajno in vodi k slabši kakovosti življenja ter zmanjšuje njihovo preživetje; da so tudi zdravniki v času COVID-a nenehno opozarjali na zaščito in varovanje ranljivih skupin in so bili za zaščito zdravja predvideni ukrepi; da morajo biti kokoši v času ptičje gripe zaprte in se jim mora preprečiti stik s prostoživečimi živalmi, hrana pa ne sme biti nastavljena na prostem ter da se morajo dobri pogoji za živali ohranjati tudi v obdobju pred ptičjo gripo in po njej. V ozkem prostoru, kjer so bile kokoši zasebnih tožilcev, pa je bila hrana vedno nastavljena na prostem, na goli zemlji, prostor pa je bil premajhen za okrog 45 kokoši, ki sta jih gojila. Pritožbi prilaga fotografije kokoši in prostora, kjer so se nahajale in navaja, da je bilo na razmočenih tleh, ko je močno deževalo, vse pomešano, to je hrana, zemlja, voda in iztrebki; da so se veterinarske inšpektorice osredotočile na ogled „štalce“, niso pa videle prostora, ki je za njo skrit in je v celoti viden le z njenega dvorišča ter da so veterinarke zasebnemu tožilcu verjetno svetovale, da mora kokošim zagotoviti večji prostor in jih je zato začel spuščati ven, a jim je prostor omejil tako, da so se nahajale vzdolž njune parcele. Zasebni tožilec je vsa njuna opozorila, tudi tega, da s svojim ravnanjem moti njuno posest, ignoriral, čeprav je vedel, da je mati bolnica. V nadaljevanju pritožbe opisuje še sedanje stanje in navaja, da je na tem mestu posejana trava, da hrana kokošim tam ni več nastavljena in da je odprtina, skozi katero so prihajale na ta prostor, zazidana, kot je razvidno iz pritožbi priloženih fotografij. Pojasnjuje še, da teh fotografij ni mogla vložiti v mapo fotografij na glavni obravnavi in da veterinarke niso videle mrtve kokoši, ki je ležala na sosednji parceli, zaradi česar jih je najprej poklicala, a ker se niso odzvale, je obvestila policijo, ki je sestavila zapisnik, ki ga prilaga pritožbi. Ocenjuje, da ni prav, da veterinarke niso prebrale članka, ki opisuje novo gripo in jim ga je poslala in da niso prišle takrat, ko jih je obvestila, pritožbi pa prilaga tudi fotografije iz obravnavanega obdobja ter trdi, da je iz njih razvidno, da prostor ni bil primeren za rejo kokoši. Njen namen je bil z opozarjanjem na dejstva le doseči, da se zaradi stanja na sosednji parceli ne bi slabšala bolezen njene matere, ni pa želela nikogar užaliti. Opozarja na fotografiji z oznakama g in h v pritožbi, ki potrjujeta, da je stanje na parceli zasebnih tožilcev sedaj spremenjeno.

6.Navedeni fotografiji, ki kažeta sedanje stanje na obravnavanem prostoru, pritožbi prilaga tudi zagovornice obdolženke, ki v uvodu navedene kršitve pojasnjuje s trditvami, da je dokazni postopek pokazal, da je obdolženka dejansko delovala pod neposrednim vplivom in po „nareku“ svoje ostarele, preko 90 let stare hudo bolne matere, ki je podpisovala pisma, zaradi česar ni podan naklep obdolženke pri storitvi očitanih kaznivih dejanj. Navaja, da fotografije v spisu potrjujejo, da je bila reja kokoši takšna, da je onemogočala mirno, dostojno in zdravo življenje ter mirne odnose med sosedi, da je bila obdolženka dobro informirana o preteklih pojavih ptičje gripe in podobnih bolezni živali, ki bi lahko vplivale na zdravje njene matere in ni ravnala z namenom, da bi škodovala časti in dobremu imenu zasebnemu tožilcev, temveč da zaščiti zdravje svoje matere, ki je bila bolnica, pa tudi svoje. Zagovornica v pritožbi ocenjuje, da je obdolženka dokazala utemeljenost svojih navedb, ko je sporočala, kakšno je stanje na sosednji parceli in je imela utemeljen razlog verjeti, da škodi njunemu zdravju, torej je verjela v resničnost tistega, zaradi česar je zahtevala posredovanje ustreznih inšpekcij oziroma institucij, zato ji ni mogoče očitati niti eventualnega naklepa. Prijavo v mesecu septembru 2018 je napisala po nareku svoje matere, ki jo je tudi lastnoročno podpisala, z njo je opisala dejansko stanje na parceli in ni imela namena škoditi zasebnima tožilcema, pri čemer je tudi sama, ne le njena mati, opazila stanje, kot ga je opisala in ki je bilo tudi zanjo nevzdržno. Glede očitanega kaznivega dejanja z dne 26. 9. 2018 navaja, da je tudi zasebni tožilec C. C. povedal, da je bil list z zapisom zataknjen na notranji strani ograje kar eno leto, zapis pa potrjuje, da ga ni napisala obdolženka, saj je učiteljica slovenščine, vsebina pa ima preveč slovničnih napak, da bi bilo mogoče sklepati, da je njegova avtorica, ob tem pa je bil napisan z računalnikom, obdolženka in njena mati pa sta vse dopise pisali z roko. Zagovor obdolženke, da o tem listu in njegovi vsebini ne ve ničesar, po njeni oceni potrjuje tudi izpovedba zasebnega tožilca C. C., ki je povedal, da je bil list pritrjen na notranji strani ograje več kot leto dni in da ni videl nikogar, ki bi ga zataknil na to mesto. Glede tretjega kaznivega dejanja pa pritožba zagovornice navaja, da je iz vsebine napisanega razvidno, da je to napisala obdolženkina mati, ker je med drugim napisano, da zasebna tožilca „delata škodo njej in hčerki“. V zvezi s tem je predlagala zaslišanje predstavnika Občine A. I. I., a sodišče prve stopnje temu ni ugodilo in je tudi zato zmotno ugotovilo dejansko stanje. Tudi pritožba zagovornice navaja, da je bil neutemeljeno zavrnjen predlog, da se zasliši zdravnik H. H., specialist kardiologije in vaskularne medicine, ki bi kot posredna priča izpovedal o dejstvih, ki so izrazito vplivala na zdravstveno stanje sedaj pokojne matere obdolženke in zaradi katerih se je sedaj pokojna mati bala vsake okužbe. Sodišče prve stopnje je predlog, da zasliši zdravnika, pavšalno zavrnilo, čeprav bi slednji lahko povedal tudi, kako bi lahko vsakršna okužba, tudi z aviarno gripo, povzročila bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja obdolženkine matere in celo smrt zaradi predhodnih kroničnih težav, in sicer hude oblike srčnega popuščanja, torej bi potrdil močan intenziven strah za zdravje in življenje E. E. tako pri njej, kot pri njeni hčerki. Glede ogleda kraja, kjer sta zasebna tožilca v obravnavanem času redila kokoši, pa pritožba zagovornice navaja, da je bil kraj sedaj ob ogledu povsem drugačen, kot je bil v obravnavanem času, saj zasebna tožilca tam kokoši več ne redita, posejala sta travo in zato tudi ni več smradu in nevzdržnega stanja kot prej.

7.Pritožbi obdolženke, ki vsebuje navedene fotografije, zdravniško potrdilo za obdolženkino mater o nesposobnosti za prihod na sodišče z dne 21. 1. 2020, fotokopijo časopisnega članka iz februarja 2018 in odgovor policije obdolženki z dne 24. 6. 2022 v zvezi z zapisnikom ogleda z dne 20. 8. 2020, prav tako pa pritožbi zagovornice, ki prilaga fotografiji sedanjega stanja, ni mogoče pritrditi. Pritožbeno sodišče je po pregledu zadeve, razlogov napadene sodbe in navedb obeh pritožb ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zagovor obdolženke in izvedene dokaze je pravilno ocenilo ter utemeljeno zaključilo, da ji je storitev očitanih kaznivih dejanj dokazana. Z razlogi, s katerimi je utemeljilo zavrnitev dokaznih predlogov, se pritožbeno sodišče strinja, saj za razjasnitev dejanskega stanja niso bili potrebni. Sodišče prve stopnje je v sodbi tudi za ostale odločitve navedlo tehtne razloge, ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje in jih kot pravilne povzema, glede navedb pritožb pa le še dodaja:

8.V ponovljenem postopku izvedeni dokazi niso dajali podlage za drugačne zaključke, kot jih je sprejelo sodišče prve stopnje v prvem sojenju. Po izvedenih dokazih je ponovno pravilno zaključilo, da ni mogoče verjeti zagovoru obdolženke, ko je pojasnjevala, da je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih navedb, ki so pod obtožbo in da inšpekcijske službe niso pravilno in popolno ugotovile dejanskega stanja ter da je morala zato poseči po skrajnejših ukrepih, vse z namenom, da poskrbi za hudo bolno mater. Pravilno je pojasnilo, da njenega zagovora dokumentacija v spisu ne potrjuje, da iz zapisnikov Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izhaja, da ob pregledih nikoli niso bile ugotovljene kakršnekoli zasebnima tožilcema očitane nepravilnosti oziroma kršitve zakona ali drugega predpisa ter da so bili zato v skladu z določbami 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru vsi postopki zoper njiju ustavljeni, a se obdolženka, čeprav je bila s tem seznanjena, ni strinjala oziroma je temu nasprotovala, kar potrjuje predvsem njena pritožba z dne 30. 9. 2018, prav tako pa inšpekcijski nadzor, ki ga je 25. 4. 2019 opravil Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, in ki ni pokazal nobenih nepravilnosti in tudi ne tveganja za javno zdravje; da je bila z izsledki seznanjena tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je v svojem odgovoru z dne 15. 5. 2019 pojasnila, da je bilo od aprila 2018 podanih več prijav, da so različni uradni veterinarji opravili tri preglede na omenjenem gospodarstvu zaradi preverjanja pogojev glede zaščite rejnih živali - kokoši, vendar nepravilnosti glede držanja ali prehrane kokoši niso ugotovili in da so obdolženko večkrat seznanili, da na območju Občine A. niso bile ugotovljene bolezni, ki so bile nevarne za perutnino in posledično za ljudi. O tem, da nepravilnosti pri reji kokoši pri zasebnih tožilcih niso bile ugotovljene, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo tudi iz izpovedb prič mag. F. F. in G. G., pri čemer je prva pojasnila, da je opravila obhod po celotni parceli in gospodarskem poslopju zasebnih tožilcev in ni ugotovila nepravilnosti v zvezi z rejo kokoši, da je obdolženki in njeni materi povedala, da je njun strah v zvezi s ptičjo gripo povsem neutemeljen, priča G. G., ki je kot veterinarska inšpektorica prav tako opravila pregled reje kokoši nesnic in ob tem pregledala rejni prostor, svetlobo v hlevu, hrano, vodo in prostor, namenjen gibanju živali, pa prav tako ni ugotovila nobenih odstopanj, obe priči pa sta še poudarili, da ni šlo za tako visoko koncentracijo živali, ki bi lahko povzročala širjenje neprijetnega vonja.

9.Sodišče prve stopnje je opravilo ogled kraja, kjer sta v obravnavanem času zasebna tožilca redila kokoši in v napadeni sodbi povzelo, da v ozkem pasu in na ostalem prostoru okoli gospodarskega poslopja oziroma hiše, ki je pretežno travnate sestave, ni bilo opaziti kokošjih iztrebkov, še manj pa, da bi bili naloženi v plasteh, prav tako ni bilo zaznati smradu oziroma neprijetnih vonjav, ki bi se ustvarjale ob reji kokoši, in da je to preverilo tudi z dvorišča obdolženke. Glede na te ugotovitve in primerjavo fotografij, ki so bile narejene v obravnavanem času in fotografij, priloženih pritožbi, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil kraj v času ogleda spremenjen in ne služi več reji kokoši, na kar opozarjati tudi pritožbi, ki pa ne moreta uspeti s trditvijo, da je obdolženka imela utemeljen razlog verjeti v resničnost očitkov zasebnima tožilcema. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da je obdolženka vedela, da v okviru izvedenih inšpekcijskih pregledov niso bile ugotovljene nepravilnosti glede rejnih pogojev kokoši pri zasebnih tožilcih, da je bila seznanjena s tem, da ne grozi nobena nevarnost za njuno zdravje, a je kljub temu vlagala nadaljnje prijave, kar potrjuje kronološko zaporedje dogodkov, prijav in opravljenih nadzorov, kot izhaja iz obsežne odločbe o prekršku Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ODL 438/2019 z dne 26. 9. 2019, ter da je obdolženka po krivem obdolžila zasebna tožilca zanju žaljivih neresničnih dejstev in da je iz tega povsem jasno razvidna tudi njena zavest, da zasebnima tožilcema škoduje v njuni časti in dobremu imenu, kot je pravilno pojasnilo v točki 10 obrazložitve sodbe. V nadaljevanju je prav tako pravilno obrazložilo, da je bila obdolženka seznanjena z vsemi odločitvami in zaključki veterinarjev ter organov, ki so obravnavali njene prijave, da so ji bili v zvezi z njenimi vloženimi prijavami na različne inšpekcije in občino dana dodatna pojasnila in ji je bilo obrazloženo tudi glede nadaljnjih ukrepanj, ter da po zaslišanju obeh inšpektoric in izvedbi ogleda ocenjuje, da obdolženki ni uspelo izpodbiti zaključkov o popolnosti nadzora inšpekcijskih služb, ne glede na to, da je bilo stanje ob ogledu spremenjeno, ker je sedaj tam posejana trava in zaprt izhod iz kurnika za kokoši. Glede na to je utemeljeno zaključilo, da obdolženka ni imela utemeljenega razloga verjeti v resničnost svojih navedb, ki so predmet obravnavane zadeve, torej da ni dokazala resničnosti zatrjevanih za zasebna tožilca žaljivih dejstev in ni dokazala, da bi bili razlogi, zaradi katerih je verjela v resničnost svojih trditev, utemeljeni.

10.Pritožbeno sodišče se strinja tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da predloženi časopisni članki za obravnavano zadevo niso pomembni, ker se na njo ne nanašajo, prav tako pa z oceno, da se je obdolženka dobro zavedala svojih ravnanj in jih je tudi hotela storiti, torej da je ravnala v krivdni obliki direktnega naklepa, saj se je dobro zavedala tega, da bo z izrečenimi negativnimi trditvami prizadela čast in dobro ime zasebnih tožilcev. Pravilnost teh zaključkov potrjujeta obširni in podrobni izpovedbi prič mag. F. F. in G. G., veterinarskih inšpektoric. Prva je povedala, da so veterinarji še posebno skrb namenili navedbam obdolženke glede strahu pred ptičjo gripo in so ji zato že ob prvem obisku pojasnili, da ni strahu pred njenim izbruhom ter je zato njen strah neutemeljen, a da je imela občutek, da obdolženka s to razlago ni bila zadovoljna oziroma je ni bila voljna sprejeti; da so zaradi ugotovitve pravega stanja, kar se tiče strokovnega dela na kmetiji rejnih živali v obdobju od leta 2018 do 2019, opravili skupaj štiri ali pet pregledov in da pri nobenem pregledu niso bile ugotovljene nepravilnosti; da inšpekcijske preglede opravljajo nenapovedano in da je sama pri pregledih ugotovila urejeno stanje glede reje kokoši, da okolje zaradi reje ni bilo prizadeto in da je opravila obhod po vsej parceli zasebnih tožilcev in gospodarskem poslopju, pa ni zaznala nobenih nepravilnosti pri reji kokoši, obdolženki in njeni materi pa je povedala, da je njun strah pred ptičjo gripo neutemeljen. Pojasnila je, da je pogledala tudi ozek prostor, kjer so bile rejene kokoši in je predmet obravnave in so ga tudi fotografirali, pri čemer je ugotovila, da je bil glede na število kokoši primeren za izpust in da ni bilo nobene potrebe, da si ogleda tudi parcelo obdolženke, saj si je ogledala prostor reje kokoši, ta pa je na eni strani mejil na steno gospodarskega poslopja zasebnih tožilcev, na drugi strani pa na žično ograjo, zaraslo z rastlinjem, takšna situacija, tudi če bi se nahajala na zemljišču obdolženke, pa za ogled ne bi pomenila ničesar in ogled obdolženkine parcele tudi ne bi mogel privesti do drugačnih zaključkov. O primernosti reje kokoši na obravnavanem delu parcele zasebnih tožilcev je bila zaslišana tudi veterinarska inšpektorica G. G., ki je prav tako povedala, da je bilo stanje reje kokoši primerno, da je o tem govorila z obdolženko in jo seznanila z izsledki njihovih inšpekcijskih ugotovitev, a je imela pri tem občutek, da je ni razumela, ko ji je zatrdila, da inšpekcijski pregledi niso pokazali nepravilnosti ter da si je prostor reje kokoši, ki ga je problematizirala obdolženka, ogledala in je bil primeren za rejo živali. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno in ostale izvedene dokaze utemeljeno zavrnilo predlog, da kot pričo zasliši zdravnika H. H. in pričo I. I., predstavnika Občine A. Z razlogi za svojo odločitev, ki jo je podalo v točki 13 razlogov sodbe, se pritožbeno sodišče v celoti strinja, zato nasprotna ocena pritožb ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno pojasnilo, da obramba ni navedla konkretnih pravno pomembnih dejstev, o katerih naj bi bila zaslišana priča I. I., obdolženka pa v pritožbi navaja, da bi naj pojasnil stanje, ki ga je videl glede na to, da je stal pri cesti, da pa ni prišel na njeno dvorišče, kjer bi stal le en meter od neprimernega prostora s kokošmi, kot navaja v pritožbi. Takšna navedba pritožbe pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da tega dokaza ne izvede, le še potrjuje. Tudi pritožbi priložena fotokopija članka o pandemiji iz februarja 2018 in zdravniško potrdilo o sposobnosti obdolženkine matere za prihod na sodišče iz leta 2020 ne potrjujeta utemeljenosti pritožbe, priloženi fotografiji pa le potrjujeta pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je stanje, kjer so bile kokoši rejene, sedaj spremenjeno.

11.Pritožbi, ko želita ponovno prikazati, da je obdolženka z zapisanim zatrjevala resnična dejstva, po obrazloženem zato nista utemeljeni. Prav tako pa ni utemeljena pritožba zagovornice, ko navaja, da je dopise pisala mati obdolženke in da obdolženki zato ni mogoče očitati, da je ravnala naklepno, pa tudi ne, ko opozarja na zapisano v listu, ki je visel na ograji in naj bi potrjevalo, da ga ni napisala obdolženka, ki dobro obvlada slovenski jezik. Zasebna tožba namreč obdolženi A. A. očita, da je ravnala po dogovoru z E .E. in o zasebnih tožilcih trdila in raznašala nekaj, kar lahko škoduje njuni časti in dobremu imenu, na listu zapisana vsebina pa tudi ne kaže tako slabe uporabe jezika, da bi bilo mogoče sklepati, da obdolženka ne more biti njena avtorica. Zapis v dopisu z dne 5. 8. 2019, da zasebna tožilca delata škodo njej in hčerki, je skladen z očitkom, da je obdolženka ravnala po dogovoru z E. E. in z zapisnim trdila in raznašala nekaj, kar lahko škoduje njuni časti in dobremu imenu, pri čemer obdolženka ni zanikala, da je sestavila dopisa v mesecu septembru 2018 in 5. 8. 2019, za slednjega pa je v zagovoru povedala, da se je zaradi stanja na sosednji parceli obrnila na Občino A., da bi sebi in materi omogočila mirno življenje. Povedala je le, da ne ve ničesar o listu in na njem zapisani vsebini, pritrjenem na ograjo, kar je predmet očitka kaznivega dejanja pod točko 2 zasebne tožbe. Glede na izpovedbi zasebnih tožilcev C. C. in B. B. ter obdolženkin motiv za takšno ravnanje pa sodišče prve stopnje tudi ni imelo podlage za sklepanje, da je to naredil nekdo drugi in da zasebna tožilca glede namestitve tega lista na ograjo pri njuni hiši nista izpovedala po resnici. Zato utemeljeno ni verjelo obdolženki, ki je trdila, da ga ni namestila ona v dogovoru s svojo materjo.

12.Glede na navedeno, in ker tudi v ostalem ne navajata ničesar takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje v napadeni sodbi, sta pritožbi zoper prvostopenjski krivdni izrek neutemeljeni.

13.Pritožbi odločbe o kazenski sankciji ne grajata, zato je napadeno sodbo v tem delu pritožbeno sodišče preizkusilo po uradni dolžnosti (386. člen ZKP). Preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje v ustrezni meri upoštevalo težo storjenega kaznivega dejanja in krivdo obdolženke, kot olajševalno okoliščino obdolženkino nekaznovanost ter je, potem ko obteževalnih okoliščin ni ugotovilo, pravilno upoštevalo še, da gre za družbi manj nevarno kaznivo dejanje. Utemeljeno je upoštevalo tudi potek časa od storitve kaznivih dejanj in ostale okoliščine, ki jih je v sodbi obrazložilo ter obdolženki za vsako kaznivo dejanje določilo primerno posamezno, nato pa ustrezno enotno zaporno kazen in primerno preizkusno dobo. V določeno enotno kazen je pravilno vštelo globo, ki je bila obdolženki izrečena za prekršek, za primer, če bi bila pogojna obsodba preklicana in zaporna kazen izrečena.

14.Po obrazloženem, in ker ni ugotovilo kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženke odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

15.Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 95. člena in prvem odstavku 98. člena ZKP, sodno takso, ki jo mora obdolženka plačati zaradi neuspešne pritožbe, pa je pritožbeno sodišče določilo po tarifni številki 7222 Taksne tarife ZST-1.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -