Jedro

Tožeča stranka ni izkazala opravičljivih razlogov v smislu drugega odstavka 286. člena ZPP, saj je navedla le, da se predlagana priča ne želi odzvati vabilu za pričanje, ker ne želi spora s pravdnimi strankami.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi bil dovoljen vpis etažne lastninske pravice na stanovanju, ki je predmet pravde. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podredni zahtevek na plačilo protivrednosti stanovanja. Ocenilo je, da tožnici ni uspelo dokazati obstoja dogovora o skupni gradnji niti neupravičene obogatitve toženih strank na račun tožeče stranke.

2. Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Revizijo vlaga tožnica in uveljavlja bistveno kršitev pravdnega postopka ter predlaga, da Vrhovno sodišče RS reviziji ugodi ter izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da sodišče ni upoštevalo 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Graja dokazno oceno prvostopenjskega sodišča in meni, da ni pravilno ocenilo verodostojnosti prič. Dokazna ocena je dvomljiva, pomanjkljivo obrazložena in nelogična. Tožnica meni tudi, da je sodišče dokazni predlog za zaslišanje A. H. neutemeljeno zavrnilo iz razloga, da je glede tega tožnica prekludirana. Zaslišanje A. H. je namreč predlagala 13. 1. 2010, ko je sodišče tudi obvestila, da se prva predlagana priča F. K. ne bo odzvala pozivu sodišča in da zato predlaga novo pričo. Meni, da drugi odstavek 286. člena ZPP izjemoma dopušča, da stranke tudi po prvem naroku predlagajo izvedbo dokaza. V tem primeru gre za tako imenovani izjalovljen dokaz in se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 295/2004 z dne 15.12.2005. Ko se je izvedba dokaza za zaslišanjem prve priče izjalovila, je skoraj istočasno izvedela, da so za konkretno zadevo pomembna dejstva znana drugi priči (A. H.). Krivde za nepričakovani uspeh ni mogoče pripisati tožnici. Tožnica je tako mnenja, da je izkazala opravičljiv razlog v smislu drugega odstavka 286. člena ZPP oziroma bi jo moralo sodišče samo v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da razloge za zamudo pojasni.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli pravilno stališče glede zatrjevane procesne kršitve v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga zaslišanja A. H. Tožnica je predlog za zaslišanje F. K. umaknila, ko je izvedela, da ta noče pričati in verjetno ne bo izpovedala ničesar v korist tožnice. Namesto nje je predlagala zaslišanje nove priče. Kot ugotavljata tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko sodišče, objektivnih ovir za zaslišanje F. K. ni bilo. Tožeča stranka ni izkazala opravičljivih razlogov v smislu drugega odstavka 286. člena ZPP, saj je navedla le, da se F. K. ne želi odzvati vabilu za pričanje, ker ne želi spora s pravdnimi strankami. Šele v reviziji navaja, da je hkrati s tem izvedela tudi, da A. H. pozna okoliščine, o katerih naj bi prvotno izpovedala K., kar pa je prepozno. Sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva v konkretnem primeru (ob navedbi, da je razlog za prepozno vložen dokazni predlog odklonitev pričanja (prve)predlagane priče) ni bilo dolžno opozarjati na pojasnitev oziroma dopolnitev opravičljivih razlogov v pomenu drugega odstavka 286. člena ZPP. Prav tako ne gre za »izjalovljen dokaz«, ki se omenja v sodni odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 295/2004 z dne 15.12.2005, saj zadevi v tem pogledu nista primerljivi.

7. Sicer pa revizijski očitki glede nepravilne dokazne ocene pomenijo izpodbijanje dejanskega stanja, ki na revizijski stopnji ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato se Vrhovno sodišče do njih ni opredelilo.

8. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).