Jedro

Ker ZDR izrecno določa, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki, mora biti v tej obliki tudi pooblastilo, s katerim delodajalec drugo osebo pooblašča za izvedbo postopka odpovedi, v danem primeru za podajo pisnega obvestila pred odpovedjo in odpovedi. To pomeni, da v primeru, ko delodajalec ne dokaže, da je bilo pisnemu obvestilu o nameravani odpovedi in odpovedi predloženo pisno pooblastilo, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 3. 4. 2009 nezakonita in se razveljavi (I. točka izreka); da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki trajalo z vsemi pravicami do 18. 10. 2009 in da je tožena stranka dolžna tožnika od prenehanja delovnega razmerja do 18. 10. 2009 prijaviti v socialno zavarovanje, v 8 dneh pod izvršbo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku na TRR pooblaščenca pri ... banki d.d. povrniti pravdne stroške v znesku 2.254,20 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, za primer zamude z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka, vse do plačila, pod izvršbo (III. točka izreka).

Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh treh razlogov po 338. členu ZPP, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni, podredno pa izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je nesporno dejstvo, da je toženec za izvedbo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi najel strokovno odvetniško pomoč, in sicer da sta mu odvetnika sestavila obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, naknadno pa tudi samo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nesporno dejstvo je tudi, da je zakoniti zastopnik toženca zmeraj podpisal pooblastilo, ki je bilo priloženo tako k obvestilu, kot tudi sami odpovedi. To dejstvo je razvidno iz napisa na obvestilu delavcu, kjer je jasno navedeno, da je priloga tudi pooblastilo. Meni, da bi bili v takem primeru vsi delodajalci onemogočeni v postopkih v delovnih postopkih, saj lahko v vsakem primeru delavci trdijo, da pooblastilo vlogam ni bilo priloženo. Vztraja, da je bilo k vsaki poštni pošiljki priloženo tudi pooblastilo. To je potrdila administratorka, zaposlena v odvetniški pisarni, ki je jasno povedala, da se vsakokrat od stranke zahteva podpis pooblastila ter da se vsakokrat pooblastilo tudi prilaga. Res se konkretnega primera za dve leti za nazaj ni mogla spomniti, vendar pa ni nikoli ravnala drugače in je vsakemu pisanju priložila tudi pooblastilo. Tudi toženec je pojasnil, da je v odvetniški pisarni v postopku urejanja odpovedi tožniku podpisal tri ali štiri pooblastila. Gre za pooblastila, ki so zmeraj v originalu bila priložena tako k obvestilu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot sami odpovedi in kasneje tudi odgovoru na tožbo. V zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da se pooblastilo v spisu ne nahaja, navaja, da je bilo to pooblastilo poslano tožniku, zato ima to pooblastilo tožnik in tega v postopku ni mogel priložiti. Toženec je tudi pojasnil, da je nameraval zaradi slabih poslovnih rezultatov odpustiti tožnika in je to storil s pomočjo odvetnika. Gre za jasno izraženo voljo toženca, ki je zaradi zakonitosti samega postopka najel odvetnika. Navaja, da že določila ZPP poznajo institut odobritve procesnih dejanj. Tudi v kolikor se v pravdnem postopku na sodišču, ki je dosti bolj formalno urejen kot postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ugotovi, da pooblastilo ni priloženo k tožbi oziroma odgovoru na tožbo, lahko stranka postopka vsa pravdna dejanja pooblaščenca odobri tudi za nazaj s pravnomočno predložitvijo pooblastila. Analogno določilom ZPP, ki se uporabljajo v postopku pred Delovnim sodiščem, bi moralo sodišče prve stopnje toženca zgolj povprašati, ali je bil njegov namen odpustiti tožnika in ali je za to pooblastil odvetnika. Glede tega v predmetni zadevi ni nobenega dvoma.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami, v nadaljevanju ZPP) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

V obravnavani zadevi je tožnik uveljavljal zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 4. 2009. Hkrati je zahteval ugotovitev, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki z vsemi pravicami trajalo do 18. 10. 2009 ter da ga je tožena stranka dolžna od prenehanja delovnega razmerja do 18. 10. 2009 prijaviti v socialno zavarovanje. Nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je utemeljeval s tem, da ob vročitvi obvestila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi kot tudi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bilo predloženo pooblastilo, da sta pooblaščenca v imenu tožene stranke upravičena podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, predvsem na podlagi dokumentacije, ki sta jo predložili obe pravdni stranki in zaslišanja tožnika, tožene stranke ter prič D.N. in A.P. ugotovilo, da je tožbeni zahtevek tožnika v celoti utemeljen. Ugotovilo je, da zaslišani priči nista z gotovostjo potrdili, da je bilo tožniku ob obvestilu o redni odpovedi in ob redni odpovedi priloženo tudi pisno pooblastilo, ki bi odvetnika J.H in A.H. pooblaščalo za vodenje postopka redne odpovedi, prav tako se pooblastilo za vodenje postopka redne odpovedi o zaposlitvi ne nahaja v prilogah spisa. Na podlagi navedenih ugotovitev je zaključilo, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da je bilo tožniku ob obvestilu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi priloženo tudi pisno pooblastilo, ki bi torej izkazovalo, da sta pooblaščenca tožene stranke odvetnika J.H. in A.H. upravičena opravljati pravna dejanja za toženo stranko kot delodajalca in je iz navedenega razloga redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 4. 2009, nezakonita. Glede na navedeno je nadalje ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki trajalo z vsemi pravicami do 18. 10. 2009 in da je tožena stranka dolžna tožnika od prenehanja delovnega razmerja do 18. 10. 2009 prijaviti v socialno zavarovanje. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske in pravne zaključke sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenim razlogi pa še navaja: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je bilo pooblastilo, s katerim je pooblastila pooblaščenca za opravljanje pravnih dejanj, tudi za postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, priloženo tako k obvestilu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot tudi k redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj iz izvedenega dokaznega postopka to dejstvo ne izhaja. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka v postopku ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da je pooblastila odvetnika za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je poudariti, da 82. člen ZDR določa, da je dokazno breme, če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, na njegovi strani. Tožena stranka tudi v sodnem postopku ni predložila pisnega pooblastila za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002, s spremembami, v nadaljevanju ZDR) podata le pogodbeni stranki, v obravnavanem primeru delodajalec. Delodajalec pa lahko za opravo posameznih pravnih dejanj, torej tudi za izvedbo postopka redne odpovedi, pooblasti drugo osebo. ZDR nima posebnih določb o pooblastilnem razmerju, zato je potrebno v danem primeru uporabiti določbe Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami, v nadaljevanju OZ). V skladu z določilom 11. člena ZDR se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno. V 74. členu OZ je pooblastilo opredeljeno kot upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu. Glede potrebne oblike pooblastila za zastopanje je v 75. členu OZ določeno, da oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali kakšnem drug pravni posel, velja tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma za ta posel. Ker ZDR v 86. členu izrecno določa, da mora biti redna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki, mora biti v tej obliki tudi pooblastilo, s katerim delodajalec drugo osebo pooblašča za izvedbo postopka redne odpovedi, v danem primeru za podajo obvestila pred redno odpovedjo in podajo redne odpovedi tožniku. Obseg pooblastitve je urejen v 76. členu OZ, kjer je določeno, da so pooblaščencu dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaščen. Smiselno enako določbo vsebuje tudi ZPP, kjer je v 94. in 95. člena določeno, da obseg pooblastila določa stranka. Bistveno pa je, da je mogoče obseg pooblastila presojati šele v primeru, ko je pisno pooblastilo predloženo. Sodišče lahko torej zgolj na podlagi predloženega pisnega pooblastila ugotovi, kakšen je obseg pooblastila v konkretnem primeru. Pri tem pa je potrebno, kot že navedeno, upoštevati, da je v skladu z določilom 82. člena ZDR dokazno breme za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na strani delodajalca. Delodajalec mora torej dokazati, da je bil postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpeljan zakonito, torej da sta pooblaščenca imela pooblastilo za podajo redne odpovedi tožniku in da je bilo pisno pooblastilo priloženo ob sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka v spis ni predložila pisnega pooblastila, na podlagi katerega bi bila mogoča presoja obsega pooblastitve, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je bilo obvestilu o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi predloženo pisno pooblastilo, s katerim bi izkazala, da je pooblaščenca pooblastila za izvedbo postopka redne odpovedi tožniku. Pritožbene navedbe navedenega zaključka ne uspejo izpodbiti in so neutemeljene. Tudi pritožbene navedbe, da iz izpovedi zaslišanih prič izhaja, da je bilo pisno pooblastilo priloženo obvestilu o nameravani odpovedi in redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne utemeljujejo drugačnega zaključka, saj je mogoče, kot je bilo že pojasnjeno, obseg pisnega pooblastila presojati samo, če je le-to predloženo sodišču v presojo. Le-tega pa tožena stranka, kot je bilo ugotovljeno, v postopku ni predložila.

Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožbe na institut naknadne odobritve pravnih dejanj. OZ v 73. členu sicer omogoča naknadno odobritev pogodbe, če jo je nekdo sklenil kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, vendar pa po stališču pritožbenega sodišča navedeni institut v obravnavnem primeru ne pride v poštev. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zaradi varstva šibkejše pogodbene stranke, to je delavca, v ZDR urejen s strogimi formalnimi in vsebinskimi zahtevami, ki jih mora delodajalec ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovati. Le v kolikor delodajalec odpoved pogodbe o zaposlitvi poda skladno z določbami ZDR, je takšna odpoved zakonita, pri čemer mora biti zakonitost podana že ob sami podaji odpovedi. Na delodajalcu je, kot že navedeno, v skladu z določbo 82. člena ZDR dokazno breme, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zakonito. Glede na to, da mora biti redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pisno, zaradi česar mora biti tudi pooblastilo, s katerim delodajalec drugo osebo pooblašča za vodenje postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dano v pisni obliki, po stališču pritožbenega sodišča, dejstva odsotnosti pisnega pooblastila ob podaji odpovedi, ni mogoče sanirati z naknadno odobritvijo pravnih dejanj, kot to uveljavlja pritožba. Na ta način bi namreč lahko delodajalec naknadno za nazaj upravičil nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pa je glede na to, da mora biti zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi podana že v trenutku podaje delavcu, nedopustno. Poudariti je potrebno še, da mora biti v skladu s 83. členom ZDR tudi pisno obvestilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi podano zakonito, kar pomeni, da bi moralo biti v obravnavanem primeru pisnemu opozorilu priloženo pooblastilo odvetnikom za podajo le-tega. Ker pa je bilo v postopku ugotovljeno, da pisno pooblastilo k pisnemu opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bilo predloženo, je že iz tega razloga kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožbe na določbe ZPP, ki urejajo institut odobritve procesnih dejanj. Sodišče v skladu s 1. odstavkom 98. členom ZPP sicer res lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, pri čemer ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena dejanja. Strožja pa je določba v primeru, če gre za pooblaščenca odvetnika, v takem primeru namreč sodišče v skladu s 5. odstavkom 98. člena ZPP ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže. Kljub navedenemu, torej, da je že ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je bilo obvestilu o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi predloženo pisno pooblastilo, s katerim bi izkazala, da je pooblaščenca pooblastila za izvedbo postopka redne odpovedi tožniku, zadosten razlog za zaključek, da je obravnavana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 4. 2009 nezakonita, pritožbeno sodišče navaja, da se sicer strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala utemeljenost odpovednega razloga po 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR. Po 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR je poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. V 2. odstavku 88. člena ZDR pa je določeno, da lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če so razlogi iz 1. odstavka 88. člena ZDR resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Glede na določilo 3. odstavka 88. člena ZDR pa mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v letu 2009 izgubila naročila, in sicer je bilo prekinjeno sodelovanje z družbo N. d.o.o., ter je s tem prenehala tudi potreba po opravljanju del, ki jih je opravljal tožnik po pogodbi o zaposlitvi, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da le-to predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z 2. odstavkom 88. člena ZDR. Pritožbeno sodišče pa se strinja tudi s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izpolnila tudi zahtevo iz 3. odstavka 88. člena ZDR, vendar navedeno ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore ne odgovarja, saj za rešitev zadeve niso relevantni in sodišče presoja le tiste navedbe v pritožbi, ki so odločilnega pomena ter navede le tiste razloge, ki jih upošteva po uradni dolžnosti, kot to določa 360. člen ZPP.

Ker s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 165. člena ZPP. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, ko delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na uspeh v pravdi (41. člen ZDSS-1).