Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba III Ips 164/2006

ECLI:SI:VSRS:2009:III.IPS.164.2006 Gospodarski oddelek

nelojalna konkurenca
Vrhovno sodišče
12. maj 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Samo ponujanje enakih proizvodov na trgu ne pomeni dejanja, usmerjenega v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi podjetji ali k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij v smislu določbe sedme alineje tetjega odstavka 13. člena ZVK.

Izrek

Revizija se zavrne.

Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem bi morala tožena stranka „prenehati z vsakršno nadaljnjo uporabo z modelom št. 9750025 zaščitenega vsebnika v proizvodnji ter prenehati s proizvodnjo, prodajo, oglaševanjem oz. reklamiranjem in ponujanjem vsebnikov, izdelanih po navedenem modelu, predvsem vsebnikov z oznako „P.“.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Tožeča stranka z revizijo napada sodbo sodišča druge stopnje, pri čemer uveljavlja razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Relevantno dejansko stanje

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanja, ki ga sodišče druge stopnje ni spreminjalo: Tožena stranka je zatem, ko so bili vsaj eno leto v lekarnah na slovenskem trgu v uporabi plastični lončki in mešalni sistem tožeče stranke, imenovani U., pričela s proizvodnjo in prodajo enakih lončkov (vsebnikov). Prodajala jih je (lekarnam) pod imenom P. Glede oblikovnih in tehničnih lastnosti so bili kopija lončkov (vsebnikov) U..

Razlogi za zavrnitev revizije

6. Revident uveljavlja, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zatrjuje, da je sodišče druge stopnje „posamezne pisne navedbe tožeče stranke v postopku povzelo izven konteksta, v katerem so bile podane.“ Za kršitev, na katero meri revident, bi šlo, če bi o odločilnih dejstvih obstajalo nasprotje med tem, kar je sodišče druge stopnje navedlo v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Revident hoče prikazati, da je sodišče druge stopnje stališče, da je oblika spornih vsebnikov samo izraz in posledica tehničnih zahtev mešalnika, napačno izpeljalo iz njegovih (tožnikovih) navedb. Vendar pa sodišče druge stopnje ni navedlo, da je oblika vsebnikov potrditvah tožeče stranke samo izraz in posledica tehničnih zahtev mešalnika, pač pa je navedlo, da je oblika vsebnikov potrditvah tožeče stranke same izraz in posledica tehničnih zahtev mešalnika. O tem, da je oblika vsebnika v bistvenem determinirana prav z zahtevami mešalnika, pa ne more biti razumnega dvoma. Sodišče druge stopnje niti ne omenja zapisnika z naroka za glavno obravnavo dne 10. 11. 2005, na katerega se sklicuje revident. Zato v zvezi z njim tudi ne more obstajati nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe sodišča druge stopnje o vsebini zapisnika in med samim zapisnikom.

7. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi sklepanja, da je izpolnjen dejanski stan nelojalne konkurence, opisan v sedmi alineji tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu konkurence (Ur. l. RS, št. 18/93), ki glasi: „- dejanja, usmerjena v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi podjetji ali k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij;“.

8. Sodišče prve stopnje je subsumiranje ugotovljenega dejanskega stanja pod zgornjo zakonsko določbo obrazložilo s tem, da „prodaja posnetkov lončkov tožeče stranke namreč neizogibno zmanjšuje povpraševanje po originalnih lončkih tožeče stranke, saj gre za specifičen proizvod, namenjen lekarnam, torej za ozek krog zainteresiranih uporabnikov.“ S samim konkuriranjem na trgu s proizvodi, ki so enaki proizvodom konkurentov se (še) ne uresniči dejanski stan nelojalne konkurence iz sedme alineje tretjega odstavka 13. člena ZVK. Po tako široki razlagi zakonske določbe, kot jo je zavzelo prvostopenjsko sodišče, bi bila določba pravzaprav namenjena omejevanju konkurence, saj bi varovala tiste, ki že nastopajo na trgu, pred tistimi, ki šele nameravajo vstopiti na trg z enakimi proizvodi. Vsako konkuriranje namreč vodi bolj ali manj neizogibno do tega, da so nekateri ponudniki blaga in storitev ob danem povpraševanju, ki ni neomejeno, iz trga pač izrinjeni, če se ne prilagodijo ponudbi konkurentov (npr. z nižjo ceno). Samo ponujanje na trgu enakih proizvodov zato ne pomeni dejanja, usmerjenega v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi podjetji ali k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij v smislu določbe sedme alineje tretjega odstavka 13. člena ZVK.

9. Sodišče prve stopnje je dopustilo možnost, da je bil uresničen dejanski stan nelojalne konkurence iz pete alineje tretjega odstavka 13. člena ZVK, ki glasi: „- prodaja blaga z označbami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga;“.

10. Določba ne govori o (samem) blagu, ki je (navzven) enako in bi zato lahko ustvarjalo zmedo glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga, pač pa o označbah blaga in podatkih o blagu, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo. Ker so se vsebniki tožeče stranke prodajali z označbo U., vsebniki tožene stranke pa z oznako P. (tako je ugotovljeno v točki 6.3. obrazložitve drugostopenjske sodbe), ne gre za primer, ki bi ustrezal peti alineji tretjega odstavka 13. člena ZVK.

11. Z označbo blaga bi bilo mogoče enačiti (razumeti) pobarvanost vsebnikov. Tako tožnikovi kot toženčevi naj bi bili namreč enako pobarvani (imeli naj bi značilno rdečo in belo barvo). Vendar pa drugostopenjsko sodišče utemeljeno opozarja (v točki 4.2. obrazložitve sodbe) na vsebino tožbenega zahtevka. Z njim zahteva tožeča stranka, da se toženi stranki prepove uporaba, proizvodnja, prodaja, oglaševanje oziroma reklamiranje takih vsebnikov, ki ustrezajo (bivšemu) modelu tožene stranke in ne vsebnikov, ki bi imeli enake barve kot njeni. Tožbeni zahtevek pravzaprav temelji na napačni podmeni, da tisti, ki nima pravice do modela, ne sme dajati v promet proizvodov, ki ustrezajo modelu. Če je tožeča stranka hotela doseči varstvo svojega proizvoda, bi morala prepovedni zahtevek oblikovati s pomočjo konkretiziranih lastnosti svojega proizvoda (vsebnika U.) in ne s pomočjo ničnega modela tožene stranke.

12. Revident se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča III Ips 90/98, v katerem je, kot pravi, Vrhovno sodišče „zavzelo povsem jasno stališče, da kot znak razlikovanja označuje izdelek tudi oblika telesa.“ V navedeni zadevi je bil sporni proizvod čevelj. Čevlji se kot modni proizvod kupujejo predvsem glede na njihovo obliko. Že vsak oblikovni detajl je lahko odločilnega pomena za kupca. Drugače je pri tehničnih proizvodih. Pri spornih vsebnikih je pomembna njihova uporabnost in ne tisti del oblike, ki ni determiniran s tehničnimi zahtevami mešalnika. Zato sklicevanje revidenta na zgoraj navedeni sklep Vrhovnega sodišča ne more pripeljati do drugačne odločitve v tej zadevi.

13. Tožeča stranka šele v revizijskem postopku ponuja dodatno pravno podlago za ugoditev tožbenemu zahtevku, avtorsko pravico tožnika. Tega v revizijskem postopku ne more uspešno uveljavljati, ker ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage niti za sklepanje (pravno presojo), da je (prav) tožnik imetnik zatrjevanega avtorskega dela.

14. Po povedanem se je pokazalo, da je treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

15. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia