Jedro

Tožnik je s predložitvijo ponarejenega spričevala dosegel, da ga je tožena stranka obravnavala kot delavca s V. stopnjo izobrazbe ter z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca za nedoločen čas. Ob preverjanju verodostojnosti dokazil o izobrazbi je ugotovila, da tožnik zahtevane V. stopnje izobrazbe nima. Iz tega razloga mu je utemeljeno podala sklep o prenehanju delovnega razmerja, ker zaradi neustrezne izobrazbe ni izpolnjeval posebnega pogoja za delo na obrambnem področju.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem (ugodilnem) delu spremeni tako, da se glasi: „Zavrne se tožbeni zahtevek:

I.

1. Sklep št. 1000-667/2006-1 z dne 7. 11. 2006 in sklep št. 1000-667/2006-6 z dne 23. 1. 2007, ki ju je izdala tožena stranka, se razveljavita.

2. Ugotovi se, da je tožeča stranka pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas in ji delovno razmerje ni prenehalo dne 29. 1. 2007. 3. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in jo razporediti na ustrezno delovno mesto v roku 15-ih dni po pravnomočnosti sodbe, da ne bo izvršbe.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izplačati vsa zapadla neto nadomestila plač za čas, ko je bila in bo brez zaposlitve do ponovne reintegracije v delovno razmerje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega nadomestila plače dalje do plačila ter odvesti prispevke in davke, vse v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, pod izvršbo.

5. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.203,48 EUR v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.“ Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo kot nezakonita razveljavilo sklepa št. 1000-667/2006-1 z dne 7. 11. 2006 in št. 1000-667/2006-6 z dne 23. 1. 2007, ki ju je izdala tožena stranka, ugotovilo je, da je tožnik zaposlen pri toženi stranki za nedoločen čas in mu delovno razmerje ni prenehalo dne 29. 1. 2007, tožena stranka ga je dolžna pozvati nazaj na delo in ga razporediti na ustrezno delovno mesto in mu za čas, ko je bil in bo brez zaposlitve do ponovne reintegracije v delovno razmerje, dolžna izplačati vsa zapadla neto nadomestila plač skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega nadomestila plače dalje do plačila ter od teh zneskov odvesti pripadajoče davke in prispevke, v preostalem delu je zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka v znesku 1.203,48 EUR, tožena stranka pa sama nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, oziroma podrejeno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Z odločitvijo sodišča prve stopnje se ne strinja. Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za dolžnost podčastnika z dne 2. 9. 1997. V citirani pogodbi je bilo določeno, da je tožnik dolžan v 10-ih letih od uveljavitve Zakona o obrambi pridobiti manjkajočo stopnjo izobrazbe (ker ima nižjo stopnjo izobrazbe). Držijo navajanja sodišča prve stopnje glede prehodnih določb Zakona o obrambi in njegovih sprememb in dopolnitev. Obrazložitev sodišča prve stopnje bi veljala, v kolikor bi tožnik ostal na taki dolžnosti. Sodišče pa je spregledalo, da je sklenil s toženo stranko novo pogodbo o zaposlitvi od 15. 12. 2004 dalje za dolžnost višjega vojaškega uslužbenca, za sklenitev katere je imel interes, ker je bil tako upravičen do višje plače. Ob sklepanju te pogodbe je zavedel delodajalca, saj je predložil neverodostojno listino, s katero je hotel izkazovati izpolnjevanje pogoja strokovne izobrazbe. Za to dolžnost pa ni pravne podlage za spregled izobrazbe. Tretji odstavek 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi se uporablja za vojake oziroma podčastnike, tožnik pa je sklenil pogodbo za vojaškega uslužbenca. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da naj bi s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi zavedel toženo stranko. Tožnik se je zaposlil pri toženi stranki pred uveljavitvijo Zakona o obrambi, ima končano IV. stopnjo izobrazbe in s takšno izobrazbo, ki jo dejansko ima, izpolnjuje pogoje zahtevane strokovne izobrazbe za vojaka oziroma podčastnika. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz izpodbijane sodbe in izvedenih dokazov izhaja, da je tožena stranka dne 7. 11. 2006 tožniku izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja z dnem dokončnosti tega sklepa. Tožnik je zoper sklep vložil ugovor, ki je bil s sklepom z dne 23. 1. 2007 kot prepozen zavržen.

Določba 6. odstavka 88. člena Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS št. 82/94 in nadaljnji) določa, da delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obrambnem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja. Po določbi 3. odstavka 88. člena ZObr je kot poseben pogoj za opravljanje vojaške službe poleg ostalega zahtevana ustrezna izobrazba. Tožnik ima IV. stopnjo strokovne izobrazbe, s pogodbo z dne 2. 9. 1997 sklenjeno za dolžnost podčastnika za določen čas 10-ih let se je tožnik zavezal, da bo v 10-ih letih od uveljavitve Zakona o obrambi pridobil manjkajočo stopnjo strokovne izobrazbe. Tožnik je s toženo stranko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 15. 12. 2004 dalje za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca, z ukazom z dne 14. 3. 2005 pa je bil imenovan v naziv vojaški uslužbenec V. razreda. Ob preverjanju verodostojnosti dokazil o izobrazbi je tožena stranka ugotovila, da je spričevalo tožnika o poklicni maturi neverodostojna (ponarejena) listina. Na podlagi navedene ugotovitve je tožena stranka izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja pravočasno ugovarjal, zato je o zadevi odločalo po vsebini.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnik pri toženi stranki zaposlil že pred uveljavitvijo ZObr, zato bi ga lahko tožena stranka, ker nima končane srednje šole, razporedila na drugo formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje, ne bi pa mu smela izdati sklepa o prenehanju delovnega razmerja na podlagi 6. odstavka 88. člena ZObr.

Zaključek sodišča prve stopnje je materialnopravno zmoten. Druga alinea 3. odstavka 88. člena ZObr med pogoji za poklicno opravljanje vojaške službe med drugim določa, da mora imeti tisti, ki želi opravljati vojaško službo, ustrezno izobrazbo. Po določbi 3. člena Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. l. RS št. 54/2003 in naslednji) vojaški uslužbenec sklene pogodbo o zaposlitvi kot nižji ali višji vojaški uslužbenec glede na izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom, to uredbo in formacijami Slovenske vojske. Po določbi 7. člena uredbe je predpisana izobrazba nižjih vojaških uslužbencev od III. do V. razreda najmanj srednja strokovna izobrazba. Pritožba ima prav, ko trdi, da je sodišče spregledalo, da je tožnik sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca, pred tem pa je predložil ponarejeno spričevalo, ki izkazuje, da ima V. stopnjo strokovne izobrazbe. Do sklenitve pogodbe o zaposlitvi za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca (vojaški uslužbenec V. razreda) je prišlo izključno na podlagi predloženega dokazila o izobrazbi.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je imel tožnik sklenjeno zadnjo pogodbo o zaposlitvi z dne 15. 12. 2004 na podlagi ponarejenega spričevala in le v kolikor tožnik ne bi predložil ponarejenega spričevala in bi še nadalje ostal na dolžnosti podčastnika po pogodbi o zaposlitvi z dne 2. 9. 1997, bi tožena stranka morala upoštevati, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen kot podčastnik, preden je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (ZObr-D, Ur. l. RS št. 40/2004), da ima IV. stopnjo izobrazbe in da se torej glede na prehodne in končne določbe šteje, da izpolnjuje pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe za podčastnika (3. odstavek 26. člena ZObr-D). Le v tem primeru bi tožnik užival ugodnosti iz prehodnih in končnih določb ZObr. Tožnik je s predložitvijo ponarejenega spričevala dosegel, da ga je tožena stranka obravnavala kot delavca s V. stopnjo izobrazbe in z njim tudi sklenila pogodbo o zaposlitvi za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca za nedoločen čas. Tožniku je bilo odpovedano delovno razmerje zato, ker je prenehal izpolnjevati posebni pogoj iz 88. člena ZObr, to pa je V. stopnja strokovne izobrazbe. Ob ugotovitvi, da tožnik zahtevano V. stopnjo izobrazbe nima, tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi na podlagi prehodnih določb štela, da je izobrazbeni pogoj glede na uveljavljeno spremembo zakonodaje izpolnjen, temveč je lahko le ugotovila, da je ta prenehal obstajati in je izpolnjeno dejansko stanje iz 94. člena ZObr.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 4. točke 358. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem (ugodilnem) delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Tožnik in tožena stranka sta priglasila pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je odločilo, da jih krijeta sami, tožena stranka iz razloga, ker delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka v primeru prenehanja delovnega razmerja (5. odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004), tožnik pa zato, ker odgovor na pritožbo ni prispeval k razjasnitvi zadeve.