Jedro

Ena od temeljnih predpostavk za vodenje pravde je pravdna sposobnost strank, udeleženih v postopku. Sodišče je dolžno na njen obstoj paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic, v tem primeru mora sodišče poskrbeti za njihovo ustrezno zastopanje. Tako ravnanje mu nalagajo določbe 80. člena v zvezi s prvim odstavkom 78. in drugim odstavkom 81. člena ZPP. Čeprav se pravdna sposobnost načeloma domneva in zato ni predmet posebnega dokazovanja in preverjanja, velja drugače, ko se med postopkom pokažejo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njenem obstoju. V takem primeru mora sodišče s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna in v ta namen tudi izvesti dokaze.

Ugotovljene okoliščine utemeljujejo dvom, ali je tožnik razumel, da neprevzem pisanja na naslovu, ki ga je navedel v tožbi, kjer pa po njegovih trditvah dejansko ne živi, povzroči zavrženje tožbe. Sodišču se torej poraja dvom, ali je sploh zmožen poskrbeti za vložitev popolne tožbe in samostojno nastopati v postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo - vlogo z dne 23. 6. 2020. 2. Tožnik se zoper sklep pritožuje. Iz njegove pritožbe je mogoče razbrati, da je imel v preteklosti štiri prometne nesreče v A. brez svoje krivde, da ga je Mestna občina A. želela že trikrat deložirati iz stanovanja na B., kamor se je vselil 1981 leta, plačal lastno udeležbo in bil imetnik stanovanjske pravice. Tožnik navaja, da je živel v avtu od 1. 1. 2018, nabiralnik na B. pa da ni bil siguren. V ostalem je pritožba nerazumljiva.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik dne 23. 6. 2020 vložil težko berljivo in v pretežnem delu nerazumljivo vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot nepopolno tožbo. Zato je tožnika s sklepom II R 361/2020 z dne 9. 7. 2020 v skladu s 105. in 180. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pozvalo, naj v roku 30 dni od prejema sklepa vlogo popravi in dopolni ter ga opozorilo na posledice, če tega ne bo storil. Sklep je bil tožniku vročen po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča 30. 7. 2020, na način, da sta bila pred tem obvestilo o njegovem prejemu in zatem še sklep puščena v hišnem predalčniku. Ker tožnik tožbe ni dopolnil, jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo na podlagi določbe petega odstavka 108. člena ZPP. Ob vročanju tega sklepa je sodišče ugotovilo, da je v registru prebivalstva kot tožnikov naslov še naveden naslov, ki ga je navedel v tožbi, a se je pisanje vrnilo z oznako „preseljen“. Odrejena je bila vročitev s pritrditvijo na sodno desko.

5. Ena od temeljnih predpostavk za vodenje pravde je pravdna sposobnost strank, udeleženih v postopku. Sodišče je dolžno na njen obstoj paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic, v tem primeru mora sodišče poskrbeti za njihovo ustrezno zastopanje. Tako ravnanje mu nalagajo določbe 80. člena v zvezi s prvim odstavkom 78. in drugim odstavkom 81. člena ZPP. Čeprav se pravdna sposobnost načeloma domneva in zato ni predmet posebnega dokazovanja in preverjanja, velja drugače, ko se med postopkom pokažejo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njenem obstoju. V takem primeru mora sodišče s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna in v ta namen tudi izvesti dokaze.1

6. Ob obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče podvomilo o obstoju tožnikove pravdne sposobnosti. Njegove vloge so težko oziroma pretežno nerazumljive, navedbe pa nepovezane. Po vpogledu v vpisnik tukajšnjega sodišče je ugotovilo, da je to pritožbeno sodišče od leta 2005 obravnavalo 22 zadev, v katerih je tožnik vlagal različne tožbe oziroma predloge (skupaj pa je bil udeležen v 30 postopkih), od katerih je bilo v zadnjem obdobju obravnavano tudi več tožnikovih pritožb zoper sklepe o zavrženju njegovih nepopolnih tožb. V mesecu juniju 2021 je pritožbeno sodišče že obravnavalo dve podobni zadevi, kot je obravnavana, v katerih je odločalo o tožnikovih pritožbah zoper sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju nepopolne tožbe2. Pri tem je ugotovilo sledeče: da se tožnik očitno zelo težko kakovostno udejstvuje v sodnih postopkih; da so bili v letih 2017 in 2018 vloženi predlogi za sprejem tožnika v oddelek psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom v nujnih primerih, da tožnika pri CSD ... obravnavajo na več področjih njegovega delokroga ter da ima težave poskrbeti za uveljavljanje svojih (socialnih) pravic.

7. Vse navedeno utemeljuje dvom, ali je tožnik razumel, da neprevzem pisanja na naslovu, ki ga je navedel v tožbi, kjer pa po njegovih trditvah dejansko ne živi, povzroči zavrženje tožbe. Sodišču se torej poraja dvom, ali je sploh zmožen poskrbeti za vložitev popolne tožbe in samostojno nastopati v postopku.

8. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in prvi odstavek 354. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena in 366. člena ZPP).

9. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje na ustrezen način prepričati o tožnikovi procesni sposobnosti, po potrebi postaviti izvedenca ustrezne stroke, ob morebitno ugotovljeni procesni nesposobnosti pa poskrbeti za tožnikovo ustrezno zastopanje. Šele nato bo mogoče odločati o zadevi. Ker razrešitev vprašanja obstoja procesne sposobnosti, ki ga ni dopustno prvič obravnavati v pritožbenem postopku (s takšnim ravnanjem bi se pritožbeno sodišče v celoti postavilo v položaj sodišča prve stopnje), predstavlja predpogoj za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče končne odločitve v zvezi s slednjim ni moglo sprejeti.

1 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, komentar k 77. členu. 2 Sklep II Cp 759/2021 in sklep II Cp 760/2021.