Jedro

Tožnik je bil v spornem obdobju zavarovan na podlagi prostovoljne vključitve v zavarovanje. Četudi je istočasno opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik in bi moral biti zavarovan na tej podlagi, toženec ni zakonito za nazaj spremenil podlage zavarovanja. To bi lahko storil le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne.

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: „Odločba tožene stranke št. ... z dne 03.10.2005 se odpravi; odločba št. ... z dne 18.07.2005 pa spremeni tako, da glasi: „1. V.B. rojenemu 09.08.1970 preneha lastnost zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v zavarovanje z dnem 17.07.2005 na podlagi 24. člena ZPIZ/92. 2. V.B. rojen 09.08.1970 ima lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti od 18.07.2005 dalje na podlagi 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1.““

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo: „1. Zahtevku tožnika se ugodi in se odpravita odločbi tožene stranke pod opr. št. ... z dne 18.07.2005 in pod opr. št. ... z dne 03.10.2005. 2. Tožniku V.B. preneha lastnost zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v zavarovanje na podlagi 24. člena ZPIZ-92 z dne 31.12.1999. 3. Tožnik V.B. ima lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti na podlagi 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 od 01.01.2000 dalje.

4. V presežku, ki se glasi: „Tožnik ima lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti na podlagi 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 od 19.07.2005“, se zahtevek zavrne.“ Citirano sodbo izpodbijata obe stranki.

Tožnik izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu pod 2., 3. in 4. točko izreka v celoti spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi tako, da tožniku preneha lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanje kmetijske dejavnosti z 18.07.2005 od 19.07.2005 pa ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja pridobitne dejavnosti kot avtoprevoznik podredno pa, da se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno razpravljanje in odločanje. Po stališču tožnika izpodbijana sodba posega za nazaj za več kot 6 let v že pridobljene pravice tožnika in od njega zahteva, da mora biti obvezno zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik. Po stališču tožnika Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v členu 5 točka 3 navaja, da pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti razen v primerih, ki jih določa zakon. Tudi po 25. členu tega zakona ni določeno obvezno zavarovanje zaradi opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti za nazaj. Tožniku se njegov status od 06.12.1995 ni nič spremenil in so bile te okoliščine toženki znane saj je prejemala prispevke od tožnika ne, da bi ga v tem času opozorila, da je z njegovim statusom kaj narobe. Tožnik je imel v času do 19.07.2005 lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in šele z izdajo odločbe toženke z dne 18.07.2005 ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti na podlagi 15. člena ZPIZ-1. Toženka nima pravne podlage spreminjati tožniku statusa zavarovanca za nazaj. Tožnik ne bo za nazaj koristil dobrin pokojninskega in invalidskega zavarovanja v večjem obsegu, kot mu jih nudi prostovoljna vključitev v zavarovanje. Enostransko spreminjanje statusa zavarovanca za nazaj pa pomeni tudi to, da bo moral tožnik za nazaj plačati razliko prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kar pomeni njegov gospodarski zlom.

Tudi tožena stranka izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oziroma podrejeno, predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da sodišče ni popolno oziroma pravilno ocenilo obstoja vseh odločilnih dejstev za odločitev v izpodbijani sodbi in prav tako tudi nepravilno uporabilo 2. odstavek 48. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - ZMEPIZ, ki določa, da če pravno razmerje še traja pridobi oseba lastnost zavarovanca z dnem nastanka pravnega razmerja, sicer pa največ od uveljavitve ZPIZ-1. Upoštevati je potrebno tudi omejitev iz 3. odstavka 68. člena ZMEPIZ v katerem je določeno, da se lahko lastnost zavarovanca ugotavlja največ od 01.04.1992 dalje. Povedano pomeni, da je v zadevi bistvenega pomeni ali je pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje v času odločanja v zvezi z izpodbijanimi odločbami še trajalo. Ker je 16.01.1996 nastalo pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje in je v času postopka ugotavljanja lastnosti zavarovanca pri tožniku še trajalo je odločitev v izpodbijani dokončni odločbi v celoti pravilna in zakonita. Izpolnjeni pa so bili tudi pogoji iz 49. in 50. člena za uvedbo postopka ugotavljanja lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti.

Pritožba tožnika je utemeljena, pritožba toženke pa neutemeljena.

V zadevi gre za spor zaradi spremembe temelja lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti za nazaj za čas od 11.01.1996 dalje. S prvostopenjskim posamičnim upravnim aktom z dne 18.07.2005 je namreč odločeno, da tožniku z dnem 11.01.1996 preneha lastnost zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v zavarovanje na podlagi 24. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ/92) in ima lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti od 12.01.1996 do 31.12.1999 na podlagi 11. člena ZPIZ-92 in od 01.01.2000 dalje na podlagi 1. odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št.106/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ-1). Z drugostopenjskim dokončnim posamičnim upravnim aktom je bila pritožba tožnika zavrnjena.

S spremembo lastnosti zavarovanca za nazaj, uvedenem po uradni dolžnosti, pa je po stališču pritožbenega sodišča, zaradi zmotne razlage in uporabe ZPIZ-92, ZPIZ-1, Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 45/95 - v nadaljevanju: ZMEPIZ-95) in Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/2000 - v nadaljevanju: ZMEPIZ-2000), prišlo do nedopustnega posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje. Izpodbijana posamična upravna akta zato vsaj za čas do izdaje prvostopenjskega upravnega akta dne 18.07.2005 nista pravilna, ne zakonita.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in kakor izhaja iz listinske dokumentacije priložene spisu izhaja, da je tožnik s 06.12.1995 podpisal prijavo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 24. členu ZPIZ-92 - prostovoljna vključitev v zavarovanje kot oseba, ki samostojno opravlja kmetijsko dejavnost za ožji obseg (podlaga za zavarovanje 07) in je od decembra 1995 do leta 2005 plačeval prispevke za zavarovanje iz naslova kmečkega zavarovanja. Po odločbi Upravne enote Šmarje pri Jelšah je tožnik registriran kot samostojni podjetnik za opravljanje prevoza blaga z motornimi tovornimi vozili s priklopniki ali brez njih in je vpisan v register samostojnih podjetnikov z dnem 12.01.1996. Toženka je v skladu s 50. členom ZMEPIZ-92 uvedla postopek po uradni dolžnosti in dne 18.07.2005 izdala prvostopenjsko odločbo s katero je odločila, da tožniku preneha lastnost zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v zavarovanje z dnem 11.01.1996 in, da ima od 12.01.1996 do 31.12.1999 lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti na podlagi 11. člena ZPIZ-92 od 01.01.2000 dalje pa na podlagi 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1. V sodni praksi (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 86/2004 z dne 09.11.2004) je bilo že zavzeto stališče, da je v pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, saj Ustava Republike Slovenije v 158. členu zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti. Po tej določbi je mogoče pravna razmerja urejena s pravnomočno odločbo državnega organa odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih določenih z zakonom. Ustava zagotavlja varstvo pridobljenih pravic, ki jih mora varovati pravna država. Kadar pa priznane pravice in naložene obveznosti presegajo mejo družbene tolerantnosti in pravne sprejemljivosti je treba oceniti ali niso vrednote, katere ureja pravnomočna odločba večje od varovanja nespremenljivosti pravnih razmerij. Za takšne primere Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 84/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZUP) dopušča poseganje v pravnomočna razmerja, seveda v omejenih, taksativno naštetih primerih in iz razlogov določenih za posamezno izredno pravno sredstvo. Tako je pravnomočno upravno odločitev mogoče izjemoma odpraviti oziroma razveljaviti v obnovi postopka, z izredno razveljavitvijo, odpravo in razveljavitvijo po nadzorstveni pravici ali z izrekom ničnosti. V obravnavanem predsodnem upravnem postopku, kljub temu, da je imel tožnik lastnost zavarovanca na temelju prostovoljne vključitve v zavarovanje že od 06.12.1995, ni bilo uporabljeno nobeno od izrednih pravnih sredstev ZUP-a, temveč je z uvedbo novega postopka ob dejstvu, da je bil vpisan v register samostojnih podjetnikov z dne 12.01.1996, spremenjen temelj zavarovanja za nazaj. To je storjeno kljub temu, da bi v pravnomočno urejeno pravno razmerje bilo mogoče poseči le z izrednim pravnim sredstvom in po uradni dolžnosti le v skladu z 124. členom ZUP ter ozki razlagi 14. člena Pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 32/96 - v nadaljevanju: Pravilnik-96), ki spreminjanja temelja zavarovanja za nazaj po uradni dolžnosti sploh ne dopušča. Navedeno seveda pomeni, da sprememba temeljev tožnikovega zavarovanja za nazaj za čas do 31.12.1999 po uradni dolžnosti ni pravilna, ne zakonita. Enako velja za poseg v lastnost zavarovanca od 01.01.2000 do izdaje prvostopenjskega upravnega akta. Res je sicer, da je s 01.01.2000 pričel veljati in se uporabljati nov ZPIZ-1, ki v 7. členu izrecno določa, da zavarovalno razmerje nastane po samem zakonu z dnem nastanka pravnega razmerja; 47. člen ZMEPIZ-2000 pa, da se ob pogoju vložene prijave v zavarovanje pridobi lastnost zavarovanca z dnem nastanka pravnega razmerja. ZMEPIZ-2000 v 49. členu celo predvideva ugotavljanje lastnosti zavarovanca v primeru, če prijava ni bila vložena v skladu s 25. členom ZPIZ-1 česar Pravilnik-96 v 14. členu, ki se še vedno uporablja, ne vsebuje. Vendar tudi ob uporabi teh določb, po stališču pritožbenega sodišča, zaradi nespremenljivosti pravnomočnih razmerij, po uradni dolžnosti za nazaj ni mogoče pravno - veljavno spreminjati temeljev lastnosti zavarovanca. Ob uporabi 25. člena ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se oseba, ki istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po večih podlagah, zavaruje po tisti, ki je v zakonu navedena pred tisto po kateri je dejansko vključena v zavarovanje, v zvezi s 4. alineje 49. člena ZMEPIZ-2000, ki predpisuje ugotavljanje lastnosti zavarovanca v primeru prijavljenosti v zavarovanje v nasprotju s 25. členom ZPIZ-1, je možno spreminjati temelje zavarovanja vnaprej, od dneva izdaje prvostopenjskega posamičnega upravnega akta dalje. Le na ta način in v takšnem obsegu je mogoče zagotoviti zakonito uresničevanje 25. člena ZPIZ pri vseh tistih zavarovancih obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so sicer vključeni v zavarovanje in imajo lastnost zavarovanca, vendar so ob konkurenci več pravnih razmerij zavarovani v nasprotju s 25. členom ZPIZ-1. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbi tožnika ugoditi in sicer tudi za čas nezakonito spremenjene lastnosti zavarovanca od 01.01.2000 do 18.07.2006. Na podlagi 4. točke 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004 - v nadaljevanju: ZPP) je ob pravilni uporabi materialnega prava bilo potrebno drugostopenjski upravni akt odpraviti, prvostopenjskega pa spremeniti tako, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti od 18.07.2005 dalje na podlagi 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1, to je od dneva izdaje prvostopenjske odločbe toženke. To pa hkrati pomeni, da je pritožba toženke ostala brezuspešna, kot je razvidno iz 1. odstavka izreka te sodne odločbe in jo je bilo potrebno v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrniti.