Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pripadnik Slovenske vojske upravičen do dodatka na stalnost, dodatka zaradi omejitve pravice do stavke in dodatka za magisterij v času, ko opravlja vojaško službo v tujini.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pripadnik Slovenske vojske upravičen do dodatka na stalnost, dodatka zaradi omejitve pravice do stavke in dodatka za magisterij v času, ko opravlja vojaško službo v tujini.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je obravnavalo več zahtevkov tožnika, od katerih so v postopku s predlogom za dopustitev revizije relevantni: dodatek na stalnost, dodatek za omejitev pravice do stavke, dodatek za magisterij in dodatek za nevarne naloge za nadzor množic. Glede prvih treh je sodišče ugotovilo, da tožnik do njih za čas napotitve na opravljanje vojaške službe v tujini glede na Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ni upravičen, glede zadnjega pa, da do njega ni upravičen, če dejansko ne izvaja nadzora množic. Enako stališče je zavzelo tudi sodišče druge stopnje.

2. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnik izpostavlja dve vprašanji: - ali je pripadnik Slovenske vojske (v nadaljevanju: SV) upravičen do dodatka na stalnost, dodatka zaradi omejitve pravice do stavke in dodatka za magisterij v času, ko opravlja vojaško službo v tujini. Meni, da z Uredbo ni mogoče odvzeti z zakonom ali kolektivno pogodbo zagotovljenih pravic. Z njo je imela Vlada RS namen le natančneje urediti pravice pripadnikov SV, ki so poslani v tujino, ne pa omejiti pravic, ki jim gredo po zakonu in kolektivni pogodbi. V zvezi s tem vprašanjem omenja sodbo Sodišča EU, ki je v zadevi Williams proti British Airways odločilo, da delavec ob začasni premestitvi ohrani dodatke, ki so vezani na delavčev poklicni in osebni status. Sporni dodatki so bili – čeprav ne plačani – celo obračunani pri dohodnini. Veliko število pripadnikov SV je v enakem položaju, kar kaže na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem prakse Vrhovnega sodišča še ni; - ali je pripadnik SV do dodatka za nevarne naloge za nadzor množic upravičen le, če nadzor množic na misiji dejansko izvaja. Meni, da dodatek ne more biti odvisen od tega, ali se nadzor dejansko izvaja, saj mora biti pripadnik SV, ki je v bojni skupini – tožnik je bil v bojni skupini, ki se je usposabljala na podlagi ukaza za delovanje v Sloveniji, Nemčiji in na Kosovu – neprestano v pripravljenosti za delovanje in opremljen za potrebe izvajanja nadzora množic.

Poleg navedenih vprašanj predlagatelj izpostavlja tudi bistveno kršitev, ki naj bi bila podana zaradi neskladja izreka sodbe z obrazložitvijo. Sodišče druge stopnje je, ko je spreminjalo odločitev tožene stranke, v izreku čas priznanja položajnega dodatka omejilo do 7. 9. 2008, čeprav v obrazložitvi (pravilno) navaja, da mu pripada do 7. 3. 2009. Tudi iz druge alineje I. točke izreka sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da bi moral biti položajni dodatek priznan do 7. 3. 2009 in ne le do 7. 9. 2008. 3. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Zato je v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona). V ostalem pogoji za dopustitev revizije niso podani, pri čemer je glede zatrjevane bistvene kršitve očitno, da je v izreku sodbe sodišča druge stopnje (prva alineja I. točke izreka) prišlo do pisne pomote v datumu. Napako je mogoče odpraviti s popravo sodbe.