Jedro

Možnost revizije je omejena le na predhodno odločitev Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 243/2019 z dne 14. 1. 2020 predlog tožnice za dopustitev revizije zavrnilo. Glede na navedeno in v skladu z 377. členom ZPP je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 2. 2012 in zavrnilo ostale tožničine zahtevke (sodba Pd 85/2012 z dne 12. 12. 2012), to odločitev pa je potrdilo pritožbeno sodišče s sodbo Pdp 238/2013 z dne 9. 5. 2013. Odločitev pritožbenega sodišča je prestala tudi revizijski preizkus, saj je revizijsko sodišče s sodbo VIII Ips 192/2013 z dne 25. 3. 2014 tožničino revizijo zavrnilo. Tožnica je nato dne 29. 9. 2017 vložila predlog za obnovo postopka, ki ga je sodišče prve stopnje v drugem sojenju zavrnilo in obnove postopka ni dovolilo; odločilo je tudi, da tožnica krije sama svoje stroške postopka (sklep Pd 85/2012 z dne 14. 5. 2019).

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper ta sklep je tožnica vložila revizijo, v kateri navaja, da se je spor v tej zadevi končal s pravnomočno sodbo v letu 2012 (pravilno 2013), torej še pred zadnjimi spremembami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP oziroma ZPP-E), zaradi česar vlaga revizijo. V tej uveljavlja bistveno kršitev določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da ni zamudila subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka po 11. točki 394. člena ZPP in uveljavlja izpolnitev pogojev za obnovo postopka, ki naj bi bili podani na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 20176/2012 z dne 30. 8. 2017, s katerim je bil kazenski postopek zoper tožnico (zaradi očitanega kaznivega dejanja nevestnega dela v službi) po 258. členu KZ-1, ustavljen.

4. Toženka v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev revizije, pri čemer poudarja, da sklep v kazenski zadevi, ki je posledica neustrezne aktivnosti tožilstva, ne more imeti nobenih pravnih učinkov zunaj kazenskega postopka.

5. Revizija ni dovoljena.

6. O prvotnem sporu v tej zadevi je bilo res odločeno s pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje z dne 9. 5. 2013, torej še pred ZPP-E. V ZPP-E je bila med drugim črtana določba 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004 in nadalj.), s katerim je bilo med drugim določeno, da je revizija dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.

7. ZPP-E je začel veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, uporabljati pa se je začel šest mesecev po njegovi uveljavitvi, razen določb 107. do 109. člena zakona, ki so se začele uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona. Iz prvega odstavka 125. člena ZPP-E izhaja, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, konča po določbah do sedaj veljavnega zakona, če ni v tem členu določeno drugače. Iz tretjega odstavka iste zakonske določbe pa izhaja tudi, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. To a contrario pomeni, da se tudi postopek pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah do sedaj veljavnega zakona, če je bila odločba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E. 8. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, katerega namen je razveljavitev prejšnje pravnomočne odločbe. Vendar je posebnost tega izrednega pravnega sredstva v tem, da o njem odloča sodišče prve stopnje,1 in sicer v vseh treh fazah obnovitvenega postopka: predhodnem preizkusu, razveljavitvenem postopku in nadomestitvenem postopku. Šele zoper prvostopenjski sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za obnovo postopka ali pa zoper novo končno odločbo, s katero je nadomeščena prvotna odločba, so dovoljena nadaljnja pravna sredstva pred sodiščem druge stopnje in vrhovnim sodiščem. To pa pomeni, da je trenutek, ki je odločilen za uporabo procesnega zakona pred sodiščem druge stopnje in vrhovnim sodiščem, trenutek izdaje prvostopenjske odločbe v obnovitvenem postopku, in sicer ne glede na to, ali je to sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za obnovo postopka ali pa nova končna odločba. Glede pravice do revizije ni videti utemeljenega razloga za razlikovanje med situacijo, ko je na podlagi obnove postopka izdana nova končna odločba (kjer ni dvoma, da se bo pravica do revizije ravnala po trenutku izdaje te odločbe) in situacijo, ko je predlog za obnovo zavržen ali zavrnjen. Tudi v slednji bo predmet revizijske presoje prav ta pravnomočni sklep, ne pa prvotna končna odločba.

9. V prid stališču, da je treba uporabiti nov procesni zakon, govori tudi to, da je zakonodajalec tudi sicer glede edine spremembe iz novele ZPP-E, ki se nanaša na obnovo postopka (gre za spremembo 394. člena ZPP), predvidel, da se začne uporabljati takoj, torej tudi za postopke, začete pred začetkom uporabe novele. Nesistemsko bi bilo, če bi se ta sprememba začela uporabljati takoj, medtem ko bi se pravica do revizije zoper odločitev o predlogu za obnovo ravnala po prej veljavnem zakonu. Prav tako bi bilo nesistemsko, če bi – upoštevajoč relativno dolge roke, v katerih je dovoljeno vložiti predlog za obnovo postopka (v nekaterih primerih je ta pravica celo časovno neomejena) – še več let po uveljavitvi sistema dopuščene revizije v določenih primerih ostajala pravica do neposredne revizije. Tako stališče tudi ne posega v nobeno strankino pridobljeno pravico. Pravica do revizije se je začela porajati šele z vložitvijo predloga za obnovo, stranka pa jo je dejansko pridobila šele s trenutkom pravnomočnosti zanjo neugodnega sklepa, s katerim je bilo odločeno o predlogu za obnovo.

10. V tem sporu se je postopek končal po določbah ZPP pred ZPP-E, s predlogom za obnovo postopka pa se je začel in nadaljeval pred sodiščem prve in nato druge stopnje. Ta postopek se je začel že po uporabi ZPP-E, saj je bil predlog za obnovo postopka vložen dne 29. 9. 2017. Zato upoštevajoč gornje razloge v tem primeru ni mogoče več uporabiti določbe 31. člena ZDSS-1, temveč je treba upoštevati določbo prvega odstavka 367. člena ZPP, po kateri lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (384. člen ZPP), vložijo revizijo v 15. dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.

11. To pomeni, da je možnost revizije omejena le na predhodno odločitev Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Ta tudi sicer v tem sporu med strankama ni bil izdan, saj je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 243/2019 z dne 14. 1. 2020 predlog tožnice za dopustitev revizije zavrnilo.

12. Glede na navedeno in v skladu z 377. členom ZPP je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.

13. Vrhovno sodišče je v senatu, navedenem v uvodu, odločilo soglasno.

1 Stranka sicer lahko predlaga tudi obnovo pritožbenega postopka in bo v takem primeru o njenem predlogu res odločilo pritožbeno sodišče, vendar bo pri tem konkretnem odločanju postopalo v vlogi prvostopenjskega sodišča.