Jedro

Oteženost priprave ustavne pritožbe, ki jo sicer lahko vsakdo vloži brez zastopanja po odvetniku, zoper odločitev pritožbenega sodišča, ki je potrdilo prvostopenjsko zavrženje zahteve za obnovo postopka kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno kazensko sodbo, sama po sebi ne pomeni hujših posledic za revidenta.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnika (v nadaljevanju revidenta) zoper odločbo Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 813/2013-2 z dne 3. 1. 2014. Z navedeno odločbo je organ tožene stranke za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 23. 12. 2013. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident v okviru 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi tega, ker naj bi imela odločitev, ki se je izpodbijala v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko (prestajanje kazni zapora). Vendar pa te hude posledice ne izhajajo iz akta, ki se izpodbija v tem upravnem sporu (odločitev o brezplačni pravni pomoči), temveč iz pravnomočne kazenske sodbe, ki pa ni predmet tega upravnega spora(1). Oteženost priprave ustavne pritožbe, ki jo sicer lahko vsakdo vloži brez zastopanja po odvetniku, zoper odločitev pritožbenega sodišča, ki je potrdilo prvostopenjsko zavrženje zahteve za obnovo postopka kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno kazensko sodbo, pa sama po sebi ne pomeni hujših posledic za revidenta.

6. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

7. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo npr. v sklepih X Ips 315/2011, X Ips 68/2012.