Jedro

S posredovanjem podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, je tožena stranka posegla v ustavno pravico do zasebne lastnine.

Izrek

I. Pritožba zoper I. in II. točko izreka sodbe se zavrne in se izpodbijana sodba v tem obsegu potrdi.

II. Pritožbi zoper III. točko izreka se ugodi ter se izpodbijana sodba v tem delu spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skupnem znesku 536,40 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Pritožba tožene stranke zoper popravni sklep se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

IV. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (v točki I. izreka) ugotovilo, da je tožena stranka s tem, ko je družbi T, d. o. o., ob vpogledu z dne 27. 1. 2010 omogočil vpogled v dokument ..., z dne 28. 8. 2009, skupaj s slovenskim prevodom, kot ga je podjetje M., d. d., vložilo z dopolnitvijo pripravljalne vloge z dne 8. 10. 2009, in ji izročil kopijo navedenega dokumenta, kar je v spisu zabeležil kot uradni zaznamek na list. št. 306-14/2009-38, nezakonito razkril podatke iz tega dokumenta, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožnika in z vročitvijo Povzetka relevantnih dejstev z dne 11. 5. 2010 št. 306-14/2009-84, družbi T. nezakonito razkril tam navedene podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožnika, ter z vročitvijo Povzetka relevantnih dejstev (različica za družbo T.) z dne 3. 6. 2011, opr. št. 306-14/2009-166, družbi T.nezakonito razkril tam navedene podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožnika, in s tem posegla v pravico tožnika do varovanja poslovnih skrivnosti v postopku pred Uradom RS za varstvo konkurence in v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Prepovedalo je nadaljnje takšne posege (v točki I-I. izreka). Toženi stranki je naložilo, da v osmih dneh obvesti družbo T. o tem, da so navedeni podatki poslovna skrivnost družbe T. in da jih je tožena stranka dolžna varovati kot poslovno skrivnost ter jih ne sme na kakršenkoli način uporabiti, da ne bo izvršbe (v točki I-II. izreka). Odločilo je tudi (II. točka izreka), da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.189,80 EUR, povečane za 20% DDV v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. S popravnim sklepom z dne 13. 9. 2012 je sodišče prve stopnje popravilo nekatere očitne pisne pomote.

3. Tožena stranka izpodbija sodbo in popravni sklep. V pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge. Trdi, da je tožba nepravočasna. Dejanje je bilo storjeno že 27. 1. 2010 in ne šele 23. 8. 2011. Izrek izpodbijane sodbe je v nasprotju z obrazložitvijo. Sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče je prezrlo, da sta bili izdani dve listini. Listina, ki jo je tožena stranka izročila družbi T., ni bila poslovna tajnost. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbo zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Izpodbija tudi odločitev o stroških, saj so bili stroški napačno odmerjeni. V pritožbi zoper popravni sklep tožena stranka ne navaja razlogov ali ugovorov.

4. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka trdi, da je pritožba pravočasna. Pomemben je čas, ko sta bili izročeni obe listini, ne pa čas seznanitve (vpogleda). Neutemeljeno je tudi razlikovanje med listinami. Obe listini sta predstavljali poslovno skrivnost. Stroški so bili pravilno odmerjeni. Zaznamuje stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba zoper sodbo je delno utemeljena, pritožba zoper sklep pa ni utemeljena.

K točki I. izreka:

6. V obravnavani zadevi (spor po 4. členu ZUS-1) je v materialnem smislu med strankama sporna okoliščina, ali je tožena stranka z razkritjem podatkov „povzetek relevantnih dejstev z dne 11. 5. 2011“ ter z vročitvijo dokumenta „povzetek relevantnih dejstev z dne 3. 6. 2011“ družbi T. razkrila poslovno skrivnost tožeče stranke in s tem posegla v njeno ustavno pravico do lastnine. V procesnem smislu pa je sporna pravočasnost tožbe.

7. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožba pravočasna, in pravilno odločilo, ko je ugotovilo, da je tožena stranka tožeči stranki kršila ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena URS.

8. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je rok za vložitev tožbe zaradi posega v ustavno pravico v obravnavanem primeru začel teči šele z vročitvijo povzetka relevantnih dejstev in ne prej. Samo takšna presoja omogoča, da lahko prizadeti subjekt učinkovito uveljavlja pravno varstvo.

9. V predloženih spisih in na podlagi izvedene glavne obravnave po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage, da bi ocenilo, da je šlo v obravnavanem primeru za dve listini, od katerih naj bi bila ena poslovna skrivnost, druga pa ne. To je razvidno tako iz dopisa tožene stranke APEK-u z dne 16. 10. 2001, kot tudi iz izrecne zahteve pravnega prednika tožeče stranke (M.) v vlogi z dne 8. 10. 2009. Tožbeni ugovori, ki izpodbijajo I. in II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje so zato neutemeljeni.

K točki II. izreka:

10. Utemeljeni pa so pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na stroške (pritožba, ki izpodbija III. točko izreka sodbe). Sodišče je priznalo tožeči stranki 510,90 EUR po tarifni številki 3100 in enak znesek po tarifni številki 3102, in 20% pavšal po tarifni številki 6002, torej stroške v skupnem znesku 1.189,80 EUR, čeprav so pravilni zneski, ob upoštevanju navedenih tarif in vrednosti spora, 183,30 EUR in 169,20 EUR, to je skupaj 352,50 EUR in 20% pavšal, torej je pravilni znesek obračuna stroškov 447,00 EUR in 20% DDV, torej skupaj 536,40 EUR. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo, ob upoštevanju pravilnih zneskov Odvetniške tarife.

K točki III. izreka:

11. Tožena stranka je vložila pritožbo tudi proti popravnemu sklepu, vendar pri tem ne navaja nobenih razlogov. Sodišče pri preizkusu popravnega sklepa ni našlo nobenega razloga, na podlagi katerega bi moralo po uradni dolžnosti poseči v ta sklep. Zato je pritožbo tožene stranke proti temu sklepu zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Odločitve pritožbenega sodišča glede zavrnitve pritožb in delni ugoditvi pritožbe temeljijo na smiselni uporabi 76. člena in drugega odstavka 80. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K točki IV. izreka:

13. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo zaznamovala stroške postopka, vendar po presoji pritožbenega sodišča njene navedbe niso bistveno prispevale k odločitvi pritožbenega sodišča. Zato tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).