Jedro

Toženi stranki ni moč očitati opustitve dolžnega ravnanja, saj le-ta ni imela razlogov za sum, da je imel pokojni kakšno drugo hujšo bolezen, zaradi česar bi ga moral zavodski zdravnik takoj pregledati.

Izrek

Revizija prve tožnice zoper pravnomočno sodbo se v delu za izpodbijani znesek 2.086,46 EUR s pripadki zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniki od države zahtevajo odškodnino zaradi smrti bližnjega, ker si je mož oziroma oče tožnikov v priporu vzel življenje, nadzorni organi pa mu kljub njegovemu nahajanju v slabem psihofizičnem stanju niso zagotovili potrebne zdravstvene-psihiatrične pomoči, ki bi mu glede na njegovo izražanje in obnašanje morala biti nudena. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke. Ugotovilo je, da toženi stranki ni mogoče očitati opustitve dolžnega ravnanja, kar pomeni, da njeno ravnanje ni bilo protipravno. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentov

2. Revizijo so tožniki vložili zoper pravnomočno sodbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajajo, da osebe državnih organov, ki so sodelovale pri odvzemu in odločanju in kasnejšemu varovanju privedenega v zapor, niso ravnale z večjo skrbnostjo (6. člen OZ). Glede na okoliščine pokojnemu očitanega kaznivega dejanja bi mu morali pristojni nuditi ustrezno zdravstveno oziroma psihiatrično pomoč. Njegovo ravnanje tako ni bilo nepredvidljivo. Predlagajo, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Glede zavrženja revizije:

4. V premoženjskih sporih, za kar gre v tej pravdi, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodne odločbe presega 4.172,9 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP). Prva tožnica je v tožbi uveljavljala dva zahtevka. Zahtevala je plačilo 6.259,39 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo in 2.086,46 EUR odškodnine za premoženjsko škodo. Ker imata njena zahtevka različno dejansko in pravno podlago in se v takem primeru vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP), je treba dovoljenost njene revizije presojati za vsakega od zahtevkov posebej. Že v tožbi postavljen zahtevek prve tožnice za povrnitev premoženjske škode ne dosega mejnega zneska za dovoljenost revizije, zato njena revizija v tem delu ni dovoljena in jo je bilo treba na podlagi določbe 377. člena ZPP zavreči. Glede zavrnitve revizije:

5. Pravilnik o izvrševanju pripora (Uradni list RS, št.36/99 s spremembami in dopolnitvami) v 31. členu določa, da vsakega pripornika najkasneje v 48 urah po sprejemu v zavod pregleda zdravnik. Če pa je ob sprejemu pripornika podan utemeljen sum, da je telesno poškodovan, ima nalezljivo ali drugo hujšo bolezen, ga mora zavodski zdravnik pregledati takoj.

6. Sodišči prve in druge stopnje sta v dokaznem postopku ugotovili, da ne policija, ne tožilstvo in ne sodišče niso bili seznanjeni o stanju pokojnega, ki bi kazalo na znake kakšne notranje stiske. Kaj takšnega tudi ni izhajalo iz razpoložljive dokumentacije. Osebe, ki so bile s pokojnim v času njegovega pridržanja v kontaktu (preiskovalni sodnik, tožilka, paznik v priporu) so izpovedale, da se jim je zdel pokojni urejen, zbrano je odgovarjal na njihova vprašanja, njegov zunanji videz ni kazal znake duševne stiske ali motenosti. Tudi žena pokojnega policistov ni opozorila na moževo psihofizično stanje (npr. da je bil alkoholik ter da je pred leti že poskušal narediti samomor).

7. Glede na zgoraj povzeto ugotovljeno dejansko stanje, ki ga v revizijskem postopku ni več mogoče izpodbijati (370. člen ZPP), je pravilen materialnopravni zaključek sodišč prve in druge stopnje, da toženi stranki ni moč očitati opustitve dolžnega ravnanja, saj le-ta ni imela razloga za sum, da je imel pokojni kakšno drugo hujšo bolezen (v smislu, da se je nahajal v posebnem duševnem stanju, ki bi lahko vodil v samomor), zaradi česar bi ga moral zavodski zdravnik takoj pregledati. Glede na njegovo obnašanje in razpoložljive podatke pa takšnega suma niso mogli imeti niti preiskovalni sodnik, tožilka ali policisti, ki so pokojnega pred tragičnim dogodkom obravnavali.

8. Ker ni podan razlog, zaradi katerega je bila vložena revizija, in na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo v dovoljenem delu na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.