Jedro

Prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da tožnik ne more kasneje zahtevati izpolnitve tistih obveznosti iz te pogodbe, ki jih druga stranka (še) ni ali ni v celoti izpolnila.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval plačilo stimulativnega dela plače na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za opravljanje dela predsednika uprave. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da so izpolnjeni pogoji za izplačilo stimulativnega dela plače, dogovorjeni v pogodbi o zaposlitvi. Tožnik se izplačilu stimulacije ni odpovedal, višino pripadajočega zneska pa je izračunal sodni izvedenec finančne stroke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo (razen deloma glede zamudnih obresti in stroškov postopka) kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. V zvezi s pritožbenimi navedbami je navedlo, da so pogodbe o zaposlitvi poslovodnih oseb vezane na imenovanje na funkcijo v skladu z ZGD za dobo največ pet let. Zato se zakonito sklepajo za določen čas, za čas trajanja mandata. V primeru ponovnega imenovanja se lahko sklene nova pogodba o zaposlitvi. Pogodbeni temelj individualne pogodbe o zaposlitvi je torej imenovanje na funkcijo. V takem primeru sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja pravnega položaja, ko bi bilo mogoče šteti, da sta stranki sklenili prenovitev pogodbe v smislu 323. člena OZ.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 4. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v predmetnem sporu odločalo stvarno nepristojno sodišče in se pri tem sklicuje na pravno mnenje Vrhovnega sodišča in sklep v zadevi III R 60/2002 iz katerih izhaja, da je za odločanje v sporu o plačilu odpravnine zaradi razrešitve s funkcije predsednika uprave, pristojno okrožno sodišče, torej sodišče splošne pristojnosti. Iz izpodbijane sodbe ni razvidna obrazložitev glede pritožbenega ugovora, da na podlagi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče imeti neposrednih zahtevkov, če je bila pogodba sporazumno razveljavljena. Po določbah OZ (111. člena) je posledica razveze pogodbe prenehanje vseh obveznosti, ki so bile predmet pogodbe. Strankam preostanejo odškodninski oziroma reparacijski zahtevki, ki pa jih tožnik ni uveljavljal. Vztraja pri stališču, da predstavlja sklenitev nove individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 4. 2003 prenovitev pogodbenega razmerja, zaradi česar je prejšnja pogodba z dne 18. 3. 1998 neveljavna in zahtevki iz take pogodbe ne obstajajo več. Po izteku mandata, na podlagi katerega je bila sklenjena pogodba z dne 18. 3. 1998, je odpadla kavza tega pogodbenega razmerja. Če tožniku ne bi bil podeljen drug mandat, nove pogodbe z dne 28. 4. 2003 sploh ne bi mogel skleniti. Zato pri obeh pogodbah ne gre za isto kavzo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Predmet spora v tej zadevi je plačilo dela plače po pogodbi o zaposlitvi. Gre torej za spor o pravici iz delovnega razmerja. Za odločanje v tovrstnih sporih pa je na podlagi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. V zadevi III R 60/2002 na katero se tožena stranka sklicuje pa ni šlo za tak spor, temveč za zahtevek za odpravnino zaradi razrešitve s funkcije predsednika uprave, kar je vezano na statusno pravno in ne delovno pravno vprašanje. Tudi pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 12. 6. 2008 se nanaša le na pristojnost v sporih o odpoklicu članov organov gospodarskih družb, ne pa na druge spore iz sklenjenih pogodb o zaposlitvi (tako na primer sklepa VIII R 1/2009 z dne 17. 3. 2009 in VIII R 22/2009 z dne 15. 12. 2009). Ker je v sporu odločalo pristojno sodišče, zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP prav tako ni podana. Sodba nima pomanjkljivosti in jo je mogoče preizkusiti tudi glede vprašanja posledic razveljavitve nove pogodbe o zaposlitvi na zahtevke tožnika iz prejšnje pogodbe.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Po določbi 72. člena ZDR v primeru, ko poslovodna oseba sklepa pogodbo o zaposlitvi, lahko v tej pogodbi stranki drugače uredita tudi pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s plačilom za delo. Po določbi prvega odstavka 11. člena ZDR pa se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno.

10. Tožnik je 18. 3. 1998 sklenil s toženo stranko (individualno) pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela predsednika uprave in sicer za pet let, to je za čas trajanja mandata na podlagi sklepa Nadzornega sveta o tožnikovem imenovanju. Po izteku tega mandata je bil tožnik s sklepom Nadzornega sveta ponovno imenovan za predsednika uprave za obdobje petih let in je s toženo stranko 23. oziroma 28. 4. 2003 sklenil novo (individualno) pogodbo o zaposlitvi. Ta nova pogodba je bila sporazumno razveljavljena 28. 4. 2004. Tožnikov zahtevek se nanaša na plačilo neizplačanega dela plače po pogodbi z dne 18. 3. 1998. 11. Napačna je predpostavka tožene stranke, da je bila pogodba z dne 18. 3. 1998 sporazumno razveljavljena. Ta pogodba je bila sklenjena za določen čas in je prenehala s potekom tega časa: glede na datum začetka in trajanje mandata je bilo to 25. 11. 2002. Torej ne ob sklenitvi nove pogodbe ne ob njeni sporazumni razveljavitvi sploh ni več veljala. Vendar to ne pomeni, da tožnik na podlagi pogodbe z dne 18. 3. 1998 ni mogel imeti nobenih zahtevkov več.

12. Obveznost tožene stranke tudi ni prenehala zaradi prenovitve (novacije). Dejanska ugotovitev sodišča, ki ima podlago v listinskih dokazih v spisu (pogodbi), je povsem jasna. Stranki sta, na podlagi imenovanja tožnika za nov mandat, sklenili novo pogodbo o zaposlitvi, s katero sta medsebojne pravice in obveznosti na novo uredili – vključno s plačo. Nikakor pa ni šlo in tudi ni moglo iti za nadomestitev obstoječe obveznosti z novo. Ni šlo za nadomestitev mandata, ki je že potekel z novim, temveč za nov mandat, na podlagi ponovnega imenovanja s strani pristojnega organa družbe. Pravni temelj pogodbe o zaposlitvi je bil v obeh primerih enak, prav tako pa tudi predmet in kavza pogodbe: sklenitev delovnega razmerja z imenovanim predsednikom uprave družbe za čas trajanja mandata.

13. Glede na navedeno je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da uporaba določb OZ o prenovitvi (novaciji) ne pridejo v poštev. Enako pa velja tudi za v reviziji omenjane določbe 111. člena OZ o učinkih razvezane pogodbe: pogodba z dne 18. 3. 1998 ni bila razvezana, temveč je prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Prenehanje veljavnosti pogodbe pa ne pomeni, da stranka ne more kasneje zahtevati izpolnitve tistih obveznosti iz te pogodbe, ki jih druga stranka (še) ni ali ni v celoti izpolnila.

14. Tožnik je zahteval izplačilo stimulativnega dela plače, ki bi mu šel na podlagi 9. in 10. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 3. 1998 in mu ni bil izplačan. Tožena stranka v reviziji ne oporeka odločitvi sodišča, da bi bil tožnik do tega dela plače upravičen in tudi ne njeni višini. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi oprlo na pisno mnenje izvedenca finančne stroke, s katerim sta obe stranki soglašali in niti nista zahtevali njegovega neposrednega zaslišanja.

15. Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana sodba materialno pravno pravilna in revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).