Jedro

Ne drži navedba predlagatelja, da Vrhovno sodišče še ni odločalo o pravnem vprašanju, ali se plačilo za delo preko polnega delovnega časa všteje v pokojninsko osnovo. Vse citirane odločitve Vrhovnega sodišča se sicer nanašajo na obdobje pred uveljavitvijo ZPIZ-1, vendar to ni bistveno, ker sta določbi 407. člena ZPIZ-1 in 312. člena ZPIZ po vsebini enaki.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniku je bila z dokončno odločbo tožene stranke priznana pravica do starostne pokojnine od 3. 7. 2006 dalje, pri čemer mu tožena stranka v pokojninsko osnovo ni vštela plačila za delo preko polnega delovnega časa za obdobje od 1981 do 1985. 2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenim zahtevkom tožnika, odpravilo je izpodbijani odločbi tožene stranke, odločilo, da se tožniku pri odmeri starostne pokojnine upoštevajo tudi osebni dohodki, izplačani za delo preko polnega delovnega časa v spornem obdobju, ter toženi stranki naložilo, da starostno pokojnino na novo odmeri ter tožniku izplača razliko med že priznano in novo odmerjeno pokojnino, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbene zahtevke tožnika zavrnilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnega vprašanja, ali se plačilo za delo preko polnega delovnega časa všteje v pokojninsko osnovo – 407. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Zatrjuje, da sodne prakse Vrhovnega sodišča (VS RS) o tem še ni, navaja tudi okoliščine, s katerimi utemeljuje pomembnost pravnega vprašanja. Sklicuje se na Pravilnik o delovnih razmerjih, ki je v spornem času veljal v tožnikovi delovni organizaciji (v nadaljevanju: Pravilnik). Ta je temeljil na takratni delovnopravni zakonodaji, v njem pa je bilo opredeljeno delo preko polnega delovnega časa – določeno je bilo, kdaj se lahko uvede in da se šteje kot poseben delovni pogoj. Od plačila za nadurno delo so bili tudi plačani prispevki. Tožnik pritožbenemu sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava ter bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

5. Ne drži navedba predlagatelja, da VS RS še ni odločalo o pravnem vprašanju, ali se plačilo za delo preko polnega delovnega časa všteje v pokojninsko osnovo. VS RS je o tem vprašanju odločalo v vsaj treh zadevah (VIII Ips 12/94 z dne 9. 5. 1995, VIII Ips 204/2003 z dne 20. 4. 2004 ter VIII Ips 458/2007 z dne 21. 9. 2009). Vse navedene zadeve se sicer nanašajo na obdobje pred uveljavitvijo ZPIZ-1, vendar to ni bistveno, ker sta določbi 407. člena ZPIZ-1 in 312. člena ZPIZ po vsebini enaki, in sicer obe določata, da se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa do uveljavitve ZPIZ, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj. Tožnik zahteva vštevanje plačila za delo preko polnega delovnega časa v obdobju od 1981 do 1985. Ali je šlo za delo, ki se je štelo kot poseben delovni pogoj, je zato odvisno od takrat veljavnega ZDR77. Določbe slednjega je VS RS razlagalo v sodbi VIII Ips 12/94 z dne 9. 5. 1995. O spornem pravnem vprašanju je torej VS RS že odločalo in sodba sodišča druge stopnje od take odločitve ne odstopa.

6. Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog zavrnilo.