Jedro

Zmotno je stališče, po kateri bi bil dolžan delodajalec pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga še dodatno utemeljevati težo kršitve pogodbenih obveznosti oziroma okoliščine, ki preprečujejo nadaljevanje delovnega razmerja med strankami. ZDR-1 omogoča podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga za primere, ko delavec ne upošteva formalnega opozorila zaradi že storjene kršitve in v nadaljevanju še vedno pravilno ne izpolnjuje delovnih obveznosti. Če delavec nadaljuje s kršitvami - v enaki, podobni ali drugačni obliki, potem je pravno pomembno predvsem, ali je do ponovne kršitve obveznosti dejansko prišlo. Materialnopravna presoja sodišč nižjih stopenj je zmotna tudi glede na kasnejšo presojo sodišča druge stopnje, da naj bi se ena od utemeljenih kršitev iz opozorila pred odpovedjo nanašala prav na čiščenje. Navedeno pomeni, da bi lahko šlo pri očitanih kršitvah iz odpovedi za istovrstno kršitev delovnih obveznosti glede na presojano opozorilo, zato je po ustaljeni sodni praksi presoja takšne kršitve lahko kvečjemu strožja.

Izrek

I. Revizijama se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita v izpodbijanem delu (delu I. točke drugostopenjske sodbe v zvezi s prvostopenjsko sodbo v I. točki izreka, v II. točki izreka, v prvem odstavku III. točke izreka, v prvem odstavku IV. točke izreka glede odločitve nad zneskom prisojene odškodnine v višini 1.000 EUR, torej glede odškodnine v znesku 6.000 EUR, in v V. točki izreka ter prvostopenjska sodba v istem delu) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 30. 1. 2015, sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi s 5. 6. 2015 in toženi stranki naložilo v plačilo 12.000 EUR iz naslova denarnega povračila zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Obrazložilo je, da nobena od številnih kršitev, ki jih je tožena stranka očitala tožniku (poklicnemu gasilcu) v pisnem opozorilu pred odpovedjo in v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ne predstavlja utemeljenega odpovednega razloga po določbi 3. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). V istem sporu je sodišče odločalo tudi o odškodnini zaradi trpinčenja. Toženi stranki je iz tega naslova naložilo v plačilo 7.000 EUR, višji znesek pa je zavrnilo. Tožniku je nastala škoda zaradi trpinčenja s strani tožene stranke, ki se je odrazila v duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (4.000 EUR), zaradi strahu (500 EUR), zaradi nevšečnosti pri zdravljenju (500 EUR), zaradi razžalitve dobrega imena in časti (1.500 EUR) ter zaradi premoženjske škode zaradi potnih stroškov pri zdravljenju (500 EUR).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je tožnik sicer storil nekatere kršitve iz pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, vendar pa ni storil kršitev, ki so mu bile očitane v odpovedi, zato je bila izpodbijana odpoved nezakonita.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom VIII DoR 3/2018 z dne 6. 2. 2018 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z odločitvijo o odškodnini za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, razžalitve dobrega imena in časti in premoženjske škode ter ali je v zvezi s tem pravilno uporabilo materialno pravo.

4. Tožena stranka je vložila zoper sodbo sodišča druge stopnje v delu, v katerem je bilo odločeno o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da ni utemeljen zaključek, da naj v odpovedi ne bi bili dovolj konkretizirani očitki o neupravičenem omogočanju zadrževanja tretjim osebam v gasilskem domu, ignoriranju narejenih, malomarno opravljanem delu in izrecnim odklonitvam navodil nadrejenih. Tožena stranka je v odpovedi podrobno opisala kršitev glede omogočanja neupravičenega zadrževanja tretjih v gasilskem domu. Tožnik se bi moral dne 4. 12. 2014 v petih minutah zglasiti na postaji zaradi nujne intervencije, zato ni dovolj, da je v tem času prišlo do izvoza gasilske enote, kateri pa se tožnik ni pravočasno priključil. Če poklicni gasilec ne more pravočasno zagotoviti svoje prisotnosti v primeru nujne intervencije, mora pripravljenost zagotavljati v prostorih tožene stranke. Odločitev sodišča ne upošteva določb pravilnika tožene stranke. Dne 4. 12. 2014 tudi ni pomagal pospraviti, ko sta se intervencijski vozili vrnili. Sodišče je zmotno presodilo obstoj kršitev z dne 5. in 6. 12. 2014 ter z dne 18. in 19. 12. 2014 glede navezave spojk in kakovosti čiščenja in pospravljanja stvari. Šlo je v delu za ponavljajoče se kršitve glede na opozorilo, izpodbijana sodba pa je v tem delu protislovna. Denarno povračilo v višini sedmih plač je previsoko odmerjeno, saj se je tožnik po odpovedi samozaposlil. Do nadomestila za brezposelnost pa ni mogel biti upravičen ravno zaradi statusa samostojnega podjetnika.

5. Na podlagi sklepa o dopustitvi revizije je tožena stranka vložila revizijo glede dela odločitve sodišč nižjih stopenj o prisojeni odškodnini iz naslova trpinčenja. Navaja, da je zmotna odločitev glede odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti; nesklepčen je bil že tožbeni zahtevek. Tožnik ni zatrjeval trajnega zmanjšanja, v bolniškem staležu je bil le pet mesecev, sodbi pa o tem nimata razlogov. Glede odškodnine zaradi razžalitve časti in dobrega imena sodišči nista navedli, na kateri konkretni dogodek naj bi se sploh nanašala. Tega ni navedel niti tožnik, zato je bil že zahtevek nesklepčen. Sodišče je izhajalo le iz izjav prič, čeprav ustrezne trditvene podlage ni bilo. Zakonita zastopnica je tožnika le opozarjala na njegove napake. Iz sodbe ni jasno razvidno, ali je škoda posledica nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali trpinčenja. Odločitve o odškodnini za premoženjsko škodo ni mogoče preizkusiti.

6. Reviziji sta bili v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožeči stranki, ki predlaga njuno zavrnitev.

7. Reviziji sta utemeljeni.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP).

Glede odločitve o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

9. V skladu z določbo tretje alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da mora delodajalec pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku.

10. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu gasilec. Dne 20. 10. 2014 mu je tožena stranka izdala in vročila pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v katerem mu je očitala pet kršitev pogodbenih obveznosti. Dne 5. 1. 2015 je tožena stranka izdala in mu vročila pisno obdolžitev in vabilo na zagovor, ki se ga je ta 15. 1. 2015 tudi udeležil in podal zagovor. Tožena stranka mu je nato 2. 2. 2015 vročila redno odpoved o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi sedmih novih kršitev pogodbenih obveznosti po podanem opozorilu.

11. Sodišče prve stopnje je glede kršitev iz pisnega opozorila presodilo, da nobena od očitanih kršitev ni bila utemeljena. Sodišče druge stopnje pa je drugače presodilo glede kršitve iz pisnega opozorila z dne 29. 9. 2014, ko je tožnik brez predhodne odobritve nadrejenega zapustil delovno mesto. Prav tako je drugače presodilo očitano kršitev iz opozorila glede čiščenja sanitarnih prostorov koncem septembra in v oktobru 2014 ter glede nevpisovanja opravljenih delovnih nalog v v osebni zvezek od 5. 9. 2014 do 25. 9. 2014. Iz sodbe sodišča druge stopnje tako izhaja, da so bile tožniku utemeljeno očitane tri kršitve pogodbenih obveznosti v opozorilu pred odpovedjo iz krivdnega razloga. Vendar pa tudi po presoji sodišča druge stopnje nobena od očitanih sedmih kršitev pogodbenih obveznosti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni utemeljena, kar sedaj izpodbija tožena stranka v svojih revizijskih navedbah.

12. Revizija utemeljeno izpodbija materialnopravno presojo nižjih sodišč, da naj ne bi bila dovolj vsebinsko konkretizirana očitana kršitev glede nedovoljenih obiskov tožnika na delovnem mestu, zato dejansko stanje v tem delu še ni bilo ugotovljeno. Tožena stranka je tožniku najprej v obdolžitvi, nato pa po tožnikovem zagovoru, v katerem se je ta na te očitke tudi odzval (in jih jasno zanikal, češ da ne gre za njegove osebne obiske), še v odpovedi določno očitala, da je v nasprotju s 15. členom Hišnega reda tožene stranke v servisu omogočal zadrževanje tretjim osebam, ki niso niti poklicni gasilci niti stranke, ne da bi jih napotil v druge prostore, ki naj bi bili namenjeni druženju. Tak očitek kršitve pogodbenih obveznosti tožniku je vsebinsko določen in se ga je očitno zavedal tudi tožnik, zato bi ga morali sodišči obravnavati.

13. Revizija utemeljeno uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava glede v sklopu očitanih kršitev iz odpovedi z dne 5.-6. 12. 2014 in 18.-19. 12. 2014. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da tožnik dne 5. 12. 2014 ni dovolj pospravil določenih stvari v več prostorih tožene stranke in je poškodoval nalepko na gasilskem vozilu. Komisija tožene stranke pa je za 6. 12. 2014 ugotovila tudi siceršnje malomarno in površno čiščenje prostorov tožene stranke. Dne 18. in 19. 12. 2014 pa naj tožnik ne bi pravočasno navezal spojke na 10 cevi, za kar bi po mnenju tožene stranke moral uporabiti od 10 do 15 minut za cev, za to pa je dejansko potreboval dva dni.

14. Sodišče prve stopnje je glede ustreznosti čiščenja prostorov tožene stranke dne 6. 12. 2012 in navezave spojk 18.-19. 12. 2014 zaključilo, da „morda“ tožnik res ni pravočasno navezal spojk in dovolj kvalitetno počistil prostorov in stvari, da pa to ne predstavlja tako hude kršitve delovnih obveznosti, da bi utemeljevala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.1 Sodišče druge stopnje pa je v tem delu nepravilno povzelo prvostopenjsko sodbo, saj je zaključilo, da v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi ravno tožnik storil kršitve z dne 5. in 6. 12. 2014 (ob tem sodišče druge stopnje napačno navaja tudi kršitev z dne 18. in 19. 12. 2014, ki se nedvomno nanaša izključno na tožnika). Za pospravljanje prostorov dne 5. 12. 2012 (odložene in nepospravljene stvari v servisu in skladišču) in poškodovanje nalepke na gasilskem vozilu je sodišče prve stopnje resda zaključilo, da ni dokazano, da naj bi bil za ta opravila zadolžen prav tožnik. Za splošno neustrezno čiščenje in pospravljanje prostorov, ki je bilo ugotovljeno dne 6. 12. 2014, pa prvostopenjsko sodišče še ni ugotavljalo dejanskega stanja, saj je presodilo, da tudi v primeru, če bi bile kršitve storjene, te niso tako hude, da bi opravičevale redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

15. Zmotno je stališče, po kateri bi bil dolžan delodajalec pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga še dodatno utemeljevati težo kršitve pogodbenih obveznosti oziroma okoliščine, ki preprečujejo nadaljevanje delovnega razmerja med strankami. ZDR-1 omogoča podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga za primere, ko delavec ne upošteva formalnega pisnega opozorila zaradi že storjene kršitve in v nadaljevanju še vedno pravilno ne izpolnjuje delovnih obveznosti. Če delavec nadaljuje s kršitvami - v enaki, podobni ali drugačni obliki, je pravno pomembno predvsem, ali je do ponovne kršitve obveznosti dejansko prišlo. Materialnopravna presoja sodišč nižjih stopenj je zmotna tudi glede na kasnejšo presojo sodišča druge stopnje, da naj bi se ena od utemeljenih kršitev iz opozorila pred odpovedjo nanašala prav na čiščenje. Navedeno pomeni, da bi lahko šlo pri očitanih kršitvah iz odpovedi za istovrstno kršitev delovnih obveznosti glede na presojano opozorilo, zato je po ustaljeni sodni praksi presoja takšne kršitve lahko kvečjemu strožja. Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je ostalo tudi v delu glede navezave spojk dne 18. in 19. 12. 2014, saj sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotovilo zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča o teži kršitve (ki jo je pavšalno vezalo na obe kršitvi skupaj - čiščenje in navezava spojk), sodišče druge stopnje pa niti ni vsebinsko presojalo pritožbe tožene stranke v tem delu, saj se je zmotno sklicevalo na nedokazanost. Glede odločitve o odškodnini zaradi trpinčenja

16. Revizija utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede obrazložitve odločitve o odškodnini za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, razžalitve dobrega imena in časti in premoženjske škode.

17. Tožnik je v tožbenem zahtevku zaradi trpinčenja na delovnem mestu (8. člen ZDR-1) od delodajalca med zahtevki, ki so sedaj še predmet revizijskega preizkusa, zahteval odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 5.000 EUR, zaradi duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic - razžalitve časti in dobrega imena v višini 1.500 EUR in materialno škodo zaradi zdravniških pregledov v višini 500 EUR. Sodišči nižjih stopenj sta mu v celoti ugodili pri zahtevku iz naslova odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic - razžalitve časti in dobrega imena ter materialne škode, iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa sta mu prisodili 4.000 EUR odškodnine.

18. Sodišče druge stopnje je glede odločitve o zahtevku iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti obrazložilo, da je bil tožnik v bolniškem staležu pet mesecev, da je preživel hud stres, da je bil bil prizadet, potrt, tesnoben, imel je motnje spomina in je bil doma nevzdržen. Revizija utemeljeno uveljavlja, da iz izpodbijane sodbe ni jasno razvidno, ali je do teh duševnih bolečin prišlo zaradi same odpovedi ali zaradi predhodnega trpinčenja na delovnem mestu (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Do zdravljenja psihičnih težav je namreč prišlo po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki pa ni bila del trditvene podlage zahtevka zaradi trpinčenja. Ugotovljeno trpinčenje se je nanašalo na dogodke pred odpovedjo. Morebitne nezakonitosti odpovedi, ki se je sicer presojala v istem sporu, tožnik v svojih navedbah niti ni določneje povezal z odškodninskim zahtevkom. Zato tožena stranka utemeljeno opozarja na nejasnost izpodbijanih sodb glede odločilnih dejstev o obstoju duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Te morajo izvirati iz samega trpinčenja, kar glede na ugotovitve sodišče (bolniški stalež po podani odpovedi in ne morda že prej) ni nedvoumno.

19. V zvezi z odločitvijo o zahtevku glede odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic - razžalitve časti in dobrega imena je prav tako utemeljen revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni. Iz sodb sodišč nižjih stopenj ne izhaja nedvoumno, na podlagi katerih konkretnih dogodkov se je tožnik počutil tako razžaljenega, kar bi utemeljevalo prisojo odškodnine iz tega naslova. Kot utemeljeno navaja revizija, se tu zastavlja vprašanje, v kolikšni meri se je tožnik počutil razžaljenega že zgolj zaradi dejstva, ker je prejel navodilo s strani nadrejenega, s katerim se ni povsem strinjal. Kontekst vpitja in zmerjanja zakonite zastopnice tožene stranke ni bil ustrezno raziskan. Podobno kot pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je tudi nejasno, v kolikšni meri se subjektivni vidik tožnikove razžaljenosti nanaša na samo odpoved in ne na predhodno trpinčenje.

20. Odločitev sodišč nižjih stopenj pa je glede zahtevka za materialno škodo zaradi zdravniških pregledov v višini 500 EUR brez razlogov (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Iz sodb tako ni mogoče razbrati, zakaj je tožnik z že tako povsem pavšalnim zahtevkom za plačilo materialnih stroškov zdravljenja uspel v celoti.

21. Glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki zahteva razveljavitev izpodbijanih sodb, se revizijskemu sodišču ni treba opredeljevati do vprašanja o materialnopravni pravilnosti izpodbijanih sodb glede odločitve o odškodnini zaradi trpinčenja.

Odločitev revizijskega sodišča

22. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP ugodilo reviziji glede odločitve o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločitvah, ki so s tem povezane, v tem delu razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP je Vrhovno sodišče ugodilo tudi dopuščeni reviziji, razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje glede odločitve o odškodnini zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zaradi duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic - razžalitve časti in dobrega imena ter zaradi materialne škode in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.2

23. Sodišče naj v ponovnem postopku ponovno odloča o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in preveri trditveno podlago odškodninskega zahtevka, pri tem pa naj upošteva materialnopravno stališče Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 127/2018 z dne 2. 4. 2019 glede utemeljevanja nastale škode zaradi trpinčenja na delovnem mestu in naj tudi s tega vidika presodi utemeljenost tožbenega zahtevka.

24. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 14. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe. Takšno razlogovanje je tudi sicer neutemeljeno. 2 V tem delu je bil obseg revizije omejen, saj se je nanašala le na prisojeno odškodnino iz teh naslovov, v skupnem znesku 6.000 EUR, ne pa tudi na prisojeno odškodnino v znesku 1.000 EUR.