Jedro

Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik še pred toženčevo izpolnitvijo veljavno odstopil menjalno pogodbo tožnici, so pravilni razlogi sodišč, da njegova aktivna stvarna legitimacija ni podana.

Izrek

Revizija glede glede odločitev o zahtevku za ugotovitev, da sta prodajna pogodba z dne 31. 5. 2005 in aneks k tej pogodbi z dne 29. 6. 2005, nična, za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke na podlagi navedene prodajne pogodbe, za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, za sklenitev prodajne pogodbe s tožencem z vsebino, razvidno iz izreka sodbe sodišča prve stopnje, ter o stroških postopka se zavrže, v preostalem delu pa zavrne.

Tožnik mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožencema njune revizijske stroške v znesku 1.397,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek zoper tožnico. Zahtevke tožnika za ugotovitev, da sta prodajna pogodba z dne 31. 5. 2005 in aneks k tej pogodbi z dne 29. 6. 2005, ki sta ju sklenila toženca za nepremičnino, parc. št. 1974 (nato 1974/1, sedaj 1974/3 in 1974/4) k. o. ..., nična, za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke na podlagi navedene prodajne pogodbe, za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, za sklenitev prodajne pogodbe s tožencem z vsebino, razvidno iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ter za plačilo 162.243,36 EUR, je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil revizijo. Navaja, da je pravilna presoja sodišča, da je sporazum o zavarovanju denarne terjatve z dne 2. 8. 2002 menjalna pogodba, vendar pa je zmoten zaključek, da je toženec svojo pogodbeno obveznost po tej pogodbi izpolnil. Meni, da za takšen sklep ni podlage v nobeni od listin, dokazni postopek pa je tudi pokazal, da zneski v posameznih pogodbah niso ustrezni pokazatelj. Ugotovitev sodišča, da naj bi prišlo do dogovora glede spremembe predmeta toženčeve izpolnitve, je napačna in nima podlage v materialnem pravu. Pogodbe o prenosu lastninske pravice morajo biti sklenjene v pisni obliki. V kolikor bi prišlo do dogovora glede spremembe glede predmeta menjave, bi moral biti ta sklenjen v pisni obliki, kar pa ni bil. Nižji sodišči sta napačno ocenili dejstvo razdora pogodb z dne 4. 10. 2004 in 18. 10. 2004. To pomeni, da toženec svojih obveznosti ni niti delno izpolnil. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) glede posledic razvezane pogodbe govori o vračanju prejetega, ne pa o nastanku nove terjatve za povratno izpolnitev vrnitve prejetega. Razdor prodajnih pogodb učinkuje ex tunc. Zaradi razdora pogodb je prišlo do situacije, da sporazum iz leta 2002 ni v celoti izpolnjen. Trdi, da iz predložene listine jasno izhaja tožničina volja, da iz spornih pravnih razmerij izstopi. Glede prenosa tožničinih terjatev na tožnika je med njima obstajalo soglasje in je tudi prišlo do cesije. Toženca nista zatrjevala, da bi bila izpolnitev obveznosti zaradi cesije težja, poleg tega v pogodbah tudi ni bil vsebovan dogovor de non cedendo. Iz predloženih listin jasno izhaja, da se je tožnica iz zadeve umaknila in vse prenesla na tožnika, pri čemer za takšen prenos dolžnikovo soglasje ni bilo potrebno. Sodišči sta tudi napačno ugotovili dejansko stanje glede tega, kako naj bi se sporazum iz leta 2002 realiziral. Nikjer ni določeno, da se obveznosti po sporazumu spremenijo tako, kot ugotavljata sodišči. Graja tudi odločitev o stroških postopka.

4. Toženca sta na revizijo odgovorila. Poudarjata, da je revizija dovoljena le glede pravnomočne odločitve o zahtevku za plačilo 138.207,31 EUR, v preostalem delu pa ne, saj vrednost ostalih zahtevkov ne presega revizijskega praga. Po mnenju tožencev revizija v dovoljenem delu ni utemeljena, zato v tem delu predlagata njeno zavrnitev, sicer pa zavrženje.

5. Revizija glede odločitev o zahtevku za ugotovitev, da sta prodajna pogodba z dne 31. 5. 2005 in aneks k tej pogodbi z dne 29. 6. 2005, nična, za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke na podlagi navedene prodajne pogodbe, za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, za sklenitev prodajne pogodbe s tožencem, ter o stroških postopka ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

6. Po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, ali če jo pred tem dopusti sodišče. V zvezi z zahtevkom tožnika za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 31. 5. 2005 in njenega aneksa, neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke na podlagi navedene prodajne pogodbe, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in za sklenitev prodajne pogodbe s tožencem, revizija ni bila dopuščena, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe pa ne presega 40.000 EUR. Tožnik vrednosti spora za navedeni zahtevek ni navedel. Vrednost 12.518,78 EUR se nanaša na tožničin po vsebini enak zahtevek. V primeru formalnega (navadnega) sosporništva se v skladu s prvim in drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednosti zahtevkov tožnikov ne seštevajo, temveč je odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka. V tako ureditev subjektivne kumulacije peti odstavek 367. člena ZPP ne posega.(1) Ker torej vrednost navedenega zahtevka ni bila določena, revizija v tem delu ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče v tem obsegu zavrglo (377. členu ZPP). Enako je storilo tudi glede revizije v delu, v katerem je grajana odločitev o stroških postopka. Skladno s petim odstavkom 128. člena ZPP se odločitev o stroških postopka šteje za sklep. Revizija je dovoljena le zoper tisti sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). To za sklep o stroških ne velja. Revizija zoper njega zato ni dovoljena. Ob upoštevanju petega odstavka 367. člena ZPP pa je revizija dovoljena glede celotnega denarnega zahtevka.

7. V ostalem (dovoljenem) delu revizijski razlogi niso utemeljeni. Ker revizije ni dovoljeno vložiti zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), so neupoštevne tiste revizijske trditve, ki ugotovljeno dejansko stanje izpodbijajo ali relativizirajo (npr. da iz predložene listine jasno izhaja tožničina volja, da izstopi iz spornih pravnih razmerij, da je tožnica svoje terjatve prenesla na tožnika, da ni bilo dogovora o nadomestni izpolnitvi, da sta sodišči zmotno ugotovili dejansko stanje glede realizacije sporazuma iz leta 2002 itd.). Da naj bi bile terjatve tožnice iz menjalne pogodbe iz leta 2002 cedirane na tožnika, iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč ne izhaja. Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik še pred toženčevo izpolnitvijo veljavno odstopil menjalno pogodbo tožnici, so pravilni razlogi sodišč, da njegova aktivna stvarna legitimacija ni podana. Ker torej tožnik ni toženčev upnik, se vprašanje pravilne in popolne izpolnitve obveznosti toženca po menjalni pogodbi, vključno s tistimi, utemeljenimi na 5. členu sporazuma iz leta 2002, izkaže za nerelevantno. Enako velja tudi za revizijska zatrjevanja glede razveze pogodb iz leta 2004. V zvezi s slednjim pa velja vseeno poudariti, da razveza omenjenih pogodb nima vpliva na dogovor o nadomestni izpolnitvi, na podlagi katerega parc. št. 1974 k. o. ... ni bila več predmet menjalne pogodbe.

8. Odločitev o stroških postopka temelji na določilih prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Znesek

1.397,65

EUR predstavlja stroške, ki sta jih imela toženca z zastopanjem pri vložitvi odgovora na revizijo, odmerjene skladno z Odvetniško tarifo (tar. št. 21/3, 9. člen in tretji odstavek 13. člena te tarife). Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP določilo tudi rok za izpolnitev obveznosti plačila pravdnih stroškov in začetek teka zamude pri njihovem plačilu, skladno z načelnim pravnim mnenjem Občne seje VS RS z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006, str. 7).

Op. št. (1): Prim. odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 25/2010, II Ips 166/2010, II Ips 330/2011, II Ips 197/2012, II DoR 305/2012, II DoR 406/2012, II DoR 206/2012 itd. Tudi v primeru, ko so tožbeni zahtevki kumulirani eventualno seštevanje njihovih vrednosti v skladu s prvim odstavkom 41. člena in petim odstavkom 367. člena ZPP ni mogoče.