Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, od kdaj dalje je tožnik upravičen do dodatka na dvojezičnost, glede na določbo četrtega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, od kdaj dalje je tožnik upravičen do dodatka na dvojezičnost, glede na določbo četrtega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je delno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in sicer je sklep tožene stranke o dodatku za dvojezičnost, ki ga je sodišče prve stopnje razveljavilo, spremenilo tako, da je določilo njegovo veljavnost od 30. 3. 2009 dalje. V ostalem je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil tožniku priznan dodatek na dvojezičnost od 30. 3. 2009 dalje, za čas od 1.8. 2008 do 30. 3. 2009 pa je bil zahtevek zavrnjen. Strinjalo se je s stališčem, da je tožnik upravičen do dodatka od dneva, ko je pri toženi stranki vložil zahtevo za priznanje in izplačilo in ne že od 1. 8. 2008, ko je prejel Aneks k pogodbi o zaposlitvi s prevedbo na delovno mesto novinar – urednik.

2. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnik izpostavlja vprašanje, od kdaj je javni uslužbenec upravičen do plačila prejemka, ki ga ni prejemal v skladu z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njegovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Meni, da je upravičen do plačila dodatka za dvojezičnost od takrat, ko je to pravico pridobil in ne šele, ko je delodajalca opomnil, naj odpravi kršitev. Po njegovem mnenju gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Sklicuje se na sodbo sodišča druge stopnje Pdp 1104/2009, kjer naj bi bilo odločeno drugače, torej je v zvezi s tem tudi praksa sodišča druge stopnje neenotna. V predlogu uveljavlja še bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji), ker sodišče druge stopnje ni obrazložilo, na podlagi katerih kriterijev je tožniku določilo dodatek od 30. 3. 2009 dalje. Očita pa mu tudi druga nasprotja med razlogi sodbe.

3. Predlog je utemeljen glede vprašanja, od kdaj dalje je tožnik upravičen do dodatka na dvojezičnost, glede na določbo 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS št. 56/2002 in naslednji).

4. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Predlog za dopustitev revizije v delu, ki se nanaša na vprašanje uporabe 3.a člena ZSPJS, izpolnjuje citirane pogoje. Pri uporabi četrtega odstavka 3.a člena ZSPJS gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pomembno pa je za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse, in sicer od kdaj delavcu – javnemu uslužbencu, ki ugotovi, da mu je bila plača določena in izplačana v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS (torej v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami) in zahteva ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike, ta razlika pripada. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP revizijo v tem obsegu dopustilo.

6. Glede ostalih vprašanj pogoji iz 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.