Jedro

Peti odstavek 70. člena SPZ od solastnika, ki predlaga, da namesto prodaje celotna stvar pripade njemu/njej, ne zahteva, da že ob samem predlogu izkaže, da razpolaga s sredstvi za poplačilo ostalih solastnikov.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritožbi nasprotne udeleženke ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: Nepremičnina ID znak: del stavbe ... se dodeli v izključno last nasprotne udeleženke, ki mora predlagatelju v treh mesecih od dneva vročitve tega sklepa plačati 47.700,00 EUR z obrestmi, po katerih se obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, in ki tečejo od dneva vročitve tega sklepa nasprotni udeleženki. V zavarovanje te terjatve ima predlagatelj zastavno pravico na prej omenjeni nepremičnini. Vknjižbi lastninske pravice nasprotne udeleženke in predlagateljeve zastavne pravice se opravita po uradni dolžnosti.

II. Nasprotna udeleženka mora predlagatelju v 15 dneh od vročitve tega sklep povrniti stroške postopka v višini 1.524,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

_Oris zadeve in dosedanji potek postopka_

1. Predlagatelj je podal predlog za civilno delitev nepremičnine (ID znak: del stavbe ...), ki jo ima predlagatelj v lasti do 3/10 in nasprotna udeleženka do 7/10. Nasprotna udeleženka je podala svoj predlog, in sicer, da se delitev opravi na način, da nepremičnina v celoti pripade njej proti izplačilu deleža predlagatelja v denarju.

2. Sodišče prve stopnje se je oprlo na sodno prakso višjih sodišč in zavzelo, da mora solastnik, ki predlaga, da se mu dodeli celotna stvar proti izplačilu drugega solastnika v denarju, izkazati, da razpolaga s sredstvi za takšno poplačilo. Ker nasprotna udeleženka ni izkazala plačilne sposobnosti, je zaključilo, da ni pogojev za delitev obravnavane nepremičnine na podlagi petega odstavka 70. člena SPZ in je odločilo, da se izvede civilna delitev s prodajo.

3. Pritožbeno sodišče je pritrdilo razlogom prvostopenjskega sodišča in pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo.

**Dopustitev revizije**

4. Zoper sklep pritožbenega sodišča je nasprotna udeleženka predlagala dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 458/2022 z dne 18. 1. 2023 predlogu ugodilo in dovolilo revizijo glede vprašanja, ali peti odstavek 70. člena SPZ res določa obveznost solastnika, ki predlaga, da namesto prodaje celotna stvar pripade njemu/njej, da že ob samem predlogu izkaže, da razpolaga s sredstvi za poplačilo ostalih solastnikov.

_**Povzetek revizijskih navedb**_

5. Nasprotna udeleženka predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da nepremičnina, ki je predmet predloga, pripade njej in se ji naloži, da v treh mesecih izplača predlagatelju vrednost njegovega solastniškega deleža. V reviziji navaja, da bi bila z realizacijo izpodbijanega sklepa njej in njenemu mladoletnemu otroku kršena pravica do primernega stanovanja. Sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage, da bi predlog nasprotne udeleženke zavrnilo zaradi njene domnevne plačilne nesposobnosti. Takšne zahteve ne določa nobena zakonska določba. Plačilna nesposobnost bi se lahko ugotavljala šele po preteku trimesečnega roka za izplačilo deleža, pri čemer interes predlagatelja po izplačilu ne bi bil z ničemer ogrožen, saj bi imel do poplačila na stanovanju zakonito zastavno pravico.

6. Predlagatelj je odgovoril na revizijo in predlaga njeno zavrnitev. Pojasnjuje, da je prvostopenjsko sodišče nasprotni udeleženki dalo več možnosti, da izkaže svojo plačilno sposobnost, pri čemer revidentka ni predložila niti enega samega dokazila, poleg tega je izrecno zatrjevala, da ni kreditno sposobna. Iz jezikovne razlage petega odstavka 70. člena SPZ res ne izhaja, da bi moral solastnik že ob podaji predloga izkazati, da razpolaga s sredstvi za poplačilo ostalih solastnikov, a to jasno izhaja iz teleološke in logične razlage. S samim jedrom takega predloga je povezana zahteva po izkazu zadostnih sredstev. Namen tega instituta je namreč, da solastnik s svojimi denarnimi sredstvi izplača solastniške deleže ostalih solastnikov in sam obdrži celotno stvar, kar pa predpostavlja, da solastnik s temi sredstvi že razpolaga. V nasprotnem primeru bi bil namen prodaje izvotljen in bi predstavljal zgolj manever solastnika za zavlačevanje postopka. V primeru, da solastnik stvari ne želi prodati z razdelitvijo oziroma želi z delitvijo določen čas počakati, ima na voljo pravno možnost iz tretjega odstavka 70. člena SPZ.

_**Dejanski okvir spora**_

7. Za odločanje o reviziji so pomembna naslednja dejstva: – Udeleženca, bivša zakonca, sta skupna lastnika nepremičnine z ID znakom: del stavbe ..., ki predstavlja njuno skupno premoženje.

– Predlagateljev delež na tem premoženju znaša 3/10, delež nasprotne udeleženke pa 7/10. – Nepremičnina, ki je v naravi manjše stanovanje v večstanovanjskem bloku (stanovanje z enim vhodom, manjšo kopalnico, kuhinjo in sobo), fizično ni deljiva.

– V tem stanovanju živita nasprotna udeleženka in mladoletni sin udeležencev.

– Predlagatelj že od leta 2015 dela in živi v tujini.

– Predlagatelj ni zainteresiran, da bi postal izključni lastnik stanovanja; prizadeva si za civilno delitev.

– Nasprotna udeleženka predlaga, da namesto prodaje pripade stanovanje v celoti njej, s tem da predlagatelju izplača sorazmerni del prodajne cene, ki po cenitvi sodnega cenilca znaša 159.000,00 EUR, torej 47.700,00 EUR.

– Nasprotna udeleženka ni izkazala plačilne sposobnosti za izplačilo predlagateljevega deleža. _**Dopuščeno revizijsko vprašanje in normativno izhodišče**_

8. Revizija je bila dopuščena »glede vprašanja, ali peti odstavek 70. člena SPZ res določa obveznost solastnika, ki predlaga, da namesto prodaje celotna stvar pripade njemu/njej, da že ob samem predlogu izkaže, da razpolaga s sredstvi za poplačilo ostalih solastnikov«. Naloga revizijskega sodišča je zato presoja pravilnosti nastajajoče sodne prakse višjih sodišč, po kateri je plačilna sposobnost prevzemnika stvari pogoj za delitev, s katero sodišče solastno stvar dodeli njemu ter mu naloži izplačilo preostalih solastnikov. Gre namreč za razlago petega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2022 in nasl., v nadaljevanju SPZ), ki določa: »Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.« **Opredelitev razlagalne dileme**

9. Za t. i. odkup stvari z izplačilom drugih solastnikov morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Pravzaprav en sam pogoj. In to je, da solastnik, ki je zainteresiran za prevzem solastne stvari, predlaga, da se solastna (praviloma fizično nedeljiva) stvar dodeli v izključno lastnino njemu.1 Od tu dalje je na potezi sodišče, ki mora v sklepu o delitvi prevzemniku naložiti, da drugim solastnikom plača sorazmeren del prodajne cene. Izplačilo drugih solastnikov s strani prevzemnika je v svojem nomotehničnem izrazu sicer drugi pogoj.2 A je ob dejstvu, da ga kot samoumevnega zaukaže sodišče s samim sklepom o delitvi, v senci prvega. Drugi solastniki, ki takemu načinu delitve fizično nedeljive stvari nasprotujejo, lahko to preprečijo samo, če sami izkažejo močnejši interes, da stvar pripade kateremu od njih.3

10. To je razumljivo. Ker se pri določanju cene sodišče ravna po tržni vrednosti, kar pomeni, da mora solastnik dobiti toliko, kot bi dobil v primeru prodaje stvari tretjemu in bi prišlo do delitve izkupička, njegov interes s prevzemom stvari s strani katerega od solastnikov ne more biti prizadet.4 Če si torej za pridobitev izključne lastnine, tako kot v obravnavanem primeru, prizadeva le eden od solastnikov, je zgodba s tem končana.

11. Nadaljevanje v drugem stavku tega odstavka je namreč namenjeno drugačnemu položaju. To je položaj, ko je med solastniki še kdo ali več takih, ki se potegujejo za dodelitev stvari v izključno lastnino. Spor med njimi razreši sodišče ob upoštevanju meril, ki jih opredeljuje nadaljevanje tega stavka. Pri presoji, kdo od njih ima prednost, sodišče upošteva »velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov«.

12. Peti odstavek 70. člena SPZ ureja torej dva položaja: položaj, ko je le eden od solastnikov zainteresiran za prevzem stvari, ter položaj, ko je za prevzem zainteresiranih več solastnikov, in mora zato sodišče na podlagi meril iz drugega stavka petega odstavka 70. člena SPZ odločiti, kdo od njih ima prednost. 13. V obravnavanem primeru med udeležencema ni sporno, da se za prevzem stanovanja poteguje le nasprotna udeleženka. Predlagatelj zanj ni zainteresiran. Zato je treba presoditi, ali je izpolnjen drugi pogoj, ki ga besedilo drugega dela prvega stavka petega odstavka 70. člena SPZ opredeljuje tako: »…če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče«. Ta pogoj, ki je to le nomotehnično, saj se uresniči samodejno, s samim izrekom, s katerim sodišče določi plačilo sorazmernega dela prodajne cene, sta sodišči razlagali ustvarjalno. Razumeli sta ga dobesedno (»… če izplača druge solastnike…«) in vanj včitali plačilno sposobnost solastnika, ki bi moral ostalim izplačati solastniškim deležem sorazmeren del tržne vrednosti solastne stvari. Sodišče prve stopnje se je pri tem sklicevalo na sodno prakso višjih sodišč,5 in na eno odločitev Vrhovnega sodišča,6 ter po tem, ko je ugotovilo, da nasprotna udeleženka predlagatelju ne bi bila sposobna plačati 47.700,00 EUR, kolikor zanaša vrednost njegovega deleža, odločilo, da se opravi civilna delitev. Pritožbeno sodišče je temu pritrdilo.

14. Vrhovno sodišče ima kot najvišje sodišča v državi prerogativo glede tvorbe sodniškega prava (127. člen Ustave republike Slovenije).7 Zato ima zadnjo besedo tudi v primerih, ko je glede določenega vprašanja sodna praksa višjih sodišč izoblikovana in ustaljena, ter toliko bolj, ko je, kot glede obravnavanega vprašanja, na poti k temu, da se ustali. Naloga Vrhovnega sodišča je zato presoditi pravilnost stališča nižjih sodišč, ki sta delitev solastnine s prevzemom solastne stvari vezali na pogoj, da mora biti prevzemnik plačilno sposoben izplačati preostale solastnike.8 _**Razlaga petega odstavka 70. člena SPZ:**_

15. Pogoja, ki ga je v pravo uvedla praksa Višjega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Mariboru,9 nima neposredne jezikovne podlage v določbi petega odstavka 70. člena SPZ. Takega pogoja zakon izrecno, jasno in neposredno ne predpisuje. Lahko pa se izpelje iz samega smisla takega načina delitve solastnine. Če je namreč prevzemnik plačilno nesposoben, potem bodo preostali solastniki dejansko razlaščeni – in sicer v delu, za katerega zaradi prevzemnikove plačilne nesposobnosti ne bodo dobili izplačila polne vrednosti svojih deležev. Izhajajoč iz te premise je sodišče prve stopnje navedlo, da je »[v] postopku delitve stvari […] bistveno zagotoviti, da prejme vsak od solastnikov (oz. skupnih lastnikov) toliko, kot mu na račun solastninskega deleža pripada«.10

16. To drži. Vendar je zagotovilo, da bo vsak od solastnikov učinkovito prišel do izplačila vrednosti njegovega deleža, urejeno v šestem odstavku 70. člena SPZ, ki za njihove terjatve določa zakonito zastavno pravico na stvari.11 Pravilo, ki ga je za presojo vprašanja, ali edini za prevzem solastne stvari zainteresirani solastnik izpolnjuje pogoje za prevzem, ustvarja sodna praksa VSL in VSM,12 je zato, i) ne le brez neposredne (jezikovne) opore v določbi 70. člena SPZ, temveč je ii) glede na učinkovito zavarovanje poplačila z zastavno pravico na stvari nepotrebno ter iii) celo v neskladju s svojim namenom. Ta je namreč v težnji zavarovati interes solastnika, da bo učinkovito prišel do poplačila, ki izvira iz njegove (so)lastninske pravice. A njegova terjatev je že zavarovana z zakonito zastavno pravico. Ta nastane _ipso iure_ s pravnomočnostjo sklepa nepravdnega sodišča o delitvi, torej v istem trenutku, ko postane solastnik izključni lastnik do tedaj solastne stvari. Sodišče nima zato prav nobene podlage – ne v zakonskem besedilu niti v njegovem namenu, da bi ob zastavni pravici na celotni stvari zahtevalo še dejansko zavarovanje brez kakršnihkoli pravnih učinkov.13 V obravnavanem primeru je to še posebej očitno, ko je razmerje med vrednostjo stvari in vrednostjo solastniškega deleža 10:3, ko torej vrednost nepremičnine več kot trikratno presega vrednost predlagateljevega deleža. **Odgovor na revizijsko vprašanje in odločitev o reviziji**

17. Na vprašanje, ali peti odstavek 70. člena SPZ določa obveznost solastnika, ki predlaga, da namesto prodaje celotna stvar pripade njemu/njej, da že ob samem predlogu izkaže, da razpolaga s sredstvi za poplačilo ostalih solastnikov, Vrhovno sodišče odgovarja negativno. Take obveznosti peti odstavek 70. člena SPZ ne določa, niti je ni mogoče z razlago izpeljati iz naslednjega, šestega odstavka tega člena. Nasprotno. Ker imajo preostali solastniki do celotnega poplačila na celotni stvari zakonito zastavno pravico, ki nastane istočasno s prevzemnikovo pridobitvijo lastninske pravice, bi bil pogoj plačilne sposobnosti, za katero pravno jamči prevzeta nepremičnina, nesmiseln ter s tem tudi neskladen z namenom, na katerega se omenjena sodna praksa višjih sodišč sklicuje.14 V obravnavanem primeru je to še posebej izrazito. Ne samo zaradi razmerja med vrednostjo stvari in vrednostjo solastniškega deleža, temveč tudi zaradi nadaljnjih, ustavnopravnih razsežnosti, na katere opozarja revizija.

18. Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se pritožbi zoper sklep prve stopnje ugodi ter se le-ta spremeni tako, da se opravi delitev solastnine na način, da stanovanje pripade v celoti nasprotni udeleženki, ki mora predlagatelju v treh mesecih od dneva, ko ji je ta sklep vročen, plačati 47.700,00 EUR z obrestmi, po katerih se obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva vročitve tega sklepa nasprotni udeleženki ter se odredi vpis zastavne pravice.

O stroških

19. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o vseh stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP).

20. V skladu s 35. in 126. členom in Zakona o nepravdnem postopku15 (v nadaljevanju ZNP) v postopku delitve solastnine vsak udeleženec krije svoje stroške, skupne stroške postopka pa krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari.

21. V tem postopku med skupne stroške sodita taksa sodišča prve v znesku 1574,40 EUR in strošek izvedenine izvedenca gradbene stroke v višini 604,11 EUR. Ker je oba izdatka poravnal predlagatelj, mu je nasprotna udeleženka, upoštevaje velikost njenega solastniškega deleža (7/10), dolžna v roku 15 dni povrniti 1524,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

22. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prvi del prvega stavka petega odstavka 70. člena SPZ se glasi: »Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu….«. 2 Drugi del prvega stavka petega odstavka 70. člena SPZ se glasi: »[…] če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče«. 3 Gl. N. Podobnik Oblak, Delitev solastnine – predstavitev problemov iz sodne prakse, Pravosodni bilten, l. 2015, št. 1, str. 62. 4 Gl. N. Podobnik Oblak, prav tam; M. Juhart v: M. Juhart et al., Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 324. 5 Tako na primer sklepi Višjega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju VSL) II Cp 843/2017 z dne 26. 7. 2017, tč. 8; I Cp 647/2016 z dne 18. 5. 2016, tč. 7; I Cp 2974/2015 z dne 23. 12. 2015, tč. 4; II Cp 2111/2009 z dne 14.10.2009. Za razliko od obravnavane zadeve je šlo v vseh teh primerih za konkurenco med več solastniki, ki so se potegovali za prevzem solastne stvari. V obravnavanem primeru te konkurence ni. Predlagatelj namreč ni zainteresiran za prevzem. To je bistvena razlikovalna okoliščina, zaradi katere položaji niso primerljivi. Sodišče prve stopnje pa se je sklicevalo tudi na sklep VSL II Cp 1927/2014 z dne 1. 10. 2014 in na sklep Višjega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju VSM), I Cp 1006/2019 z dne 19. 12. 2019. Ta primera sta primerljiva z obravnavano zadevo, saj med udeleženci ni bilo spora, kdo od njih je primernejši za prevzemnika solastne stvari, ampak je šlo, tako kot v obravnavani zadevi, za vprašanje, ali edini za prevzem zainteresirani solastnik izpolnjuje pogoje za prevzemnika. V obeh primerih je bila odločilna okoliščina plačilna sposobnost zainteresiranega prevzemnika (gl. VSL II Cp 1927/2014, tč. 8; VSM I Cp 1006/2019, tč. 13). 6 Gre za sklep II Ips 334/2014 z dne 28. 1. 2016, v katerem je med okoliščinami, ki v konkurenci med več zainteresiranimi prevzemniki stvari vplivajo na odločitev o prevzemniku, Vrhovno sodišče navedlo tudi »sposobnost za izplačilo vrednosti […] solastninskega deleža« (tč. 10). Tako kot večina v prejšnji opombi navedenih odločitev VSL, zato tudi ta zadeva ni primerljiva z obravnavanim primerom, v katerem, kot rečeno, ne gre konkurenco več solastnikov, ki bi se potegovali za prevzem solastne stvari, temveč le za vprašanje, ali je ob edinem za prevzem stvari zainteresiranem solastniku kot dodatni pogoj potrebna še njegova plačilna sposobnost. 7 Gl. T. Pavčnik v: M. Avbelj, Komentar Ustave Republike Slovenije, 2019 (e-KURS), komentar k 127. členu, r. št. 9. 8 Do tega vprašanja se Vrhovno sodišče še ni opredelilo. Tudi ne v že omenjenem sklepu II Ips 334/2014. 9 Gre za prej omenjena sklepa VSL (II Cp 1927/2014) in VSM (I Cp 1006/2019). 10 Gl. tč. 17 sodbe sodišča prve stopnje s sklicem na sklep VSL, II Cp 1927/2014 z dne 1. 10. 2014, tč. 8. 11 V tem smislu tudi teorija. Gl. N. Podobnik Oblak, prav tam. 12 Poleg obravnavane zadeve (VSL II Cp 1087/2022, tč. 5) še sklepa VSL II Cp 1927/2014, tč. 8 in VSM I Cp 1006/2019, tč. 13. 13 Plačilna sposobnost kot ekonomska kategorija brez pravnih zagotovil ni nič drugega kot dejansko stanje, ki traja, dokler traja. 14 Odgovor na revizijsko vprašanje je zamejen z dejstvi obravnavanega primera, med katerimi je bistveno to, da je samo nasprotna udeleženka in ne tudi predlagatelj zainteresirana za prevzem stanovanja. Vprašanje, ali je plačilna sposobnost pravno upoštevno merilo za odločitev, kateremu od zainteresiranih solastnikov dati prednost, ostaja zato odprto. 15 Ker se je postopek začel pred uveljavitvijo ZNP-1, se, upoštevaje 126. člen ZNP-1, pri odmeri stroškov uporabljajo določbe ZNP.