Jedro

Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je sodna praksa zavzela stališče, da mora solastnik oziroma skupni lastnik, ki predlaga, da se mu dodeli celotna stvar proti izplačilu drugega solastnika v denarju, izkazati tudi, da razpolaga s sredstvi za takšno poplačilo. Ker tega nasprotna udeleženka ni dokazala, je sprejeta odločitev o civilni delitvi pravno pravilna. V takšnem primeru, ko fizična delitev ni mogoča, za prevzem te stvari pa je zainteresirana le nasprotna udeleženka, ki pa finančnih sredstev za izplačilo po petem in šestem odstavku 70. člena SPZ nima, pride v poštev le civilna delitev stvari.

Nasprotna udeleženka se ne more uspešno upirati civilni delitvi niti s sklicevanjem na njen in sinov stanovanjski problem in pravico do primernega stanovanja, njen večji delež in s tem upravičen interes za pridobitev izključne lastninske pravice na obravnavanem stanovanju. Predmet delitve nasprotni udeleženki ni bil odvzet, odločeno je le, da bo namesto deleža v naravi prejela njegovo denarno vrednost (doseženo na dražbi). S pridobljenim zneskom od prodaje si bo lahko kupila drugo nepremičnino oziroma sredstva uporabila za zagotovitev ustreznega bivališča zase in mladoletnega otroka. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, je v obravnavanem primeru glede na vse okoliščine primera najprimernejša rešitev civilna delitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in nasprotna udeleženka krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnino ID znak: del stavbe 000, ki predstavlja skupno premoženje predlagatelja z deležem do 3/10 in nasprotne udeleženke z deležem do 7/10, razdruži s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička po višini prej navedenih deležev na skupnem premoženju. Prodaja se bo opravila po določbah 10. poglavja Zakona o nepravdnem postopku, če bosta to predlagala oba udeleženca najkasneje v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa, po preteku tega roka pa lahko vsak udeleženec predlaga prodajo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju. O stroških postopka bo odločeno s posebnim pisnim sklepom.

2. Zoper ta sklep se je pritožila nasprotna udeleženka. Uveljavlja pritožbene razloge pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava oziroma kršitve Ustave RS. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da določi, da celotna nepremičnina pripade nasprotni udeleženki, njej pa naloži, da najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa izplača predlagatelju vrednost njegovega solastniškega deleža oziroma podrejeno sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da sodišče ni upoštevalo nedvomno izkazanega interesa nasprotne udeleženke, da stanovanje v celoti pripade njej proti izplačilu vrednosti njegovega solastniškega deleža predlagatelju, odločitev pa utemeljilo na nenatančno ugotovljeni domnevni plačilni nezmožnosti nasprotne udeleženke, o kateri kot kriteriju za odločanje zakon sploh ne govori. Nasprotni udeleženki in njenemu mladoletnemu otroku bi bila z realizacijo izpodbijanega sklepa kršena pravica do primernega stanovanja. Edini z namenom zakona skladen ugovor predlagatelja, da se stanovanje ne dodeli v celoti nasprotni udeleženki, je njegov morebiten interes, da stanovanje v celoti pripade njemu in on izplača nasprotno udeleženko. Ko je sodišče ugotovilo nedvomen interes nasprotne udeleženke, da dobi stvar v celoti in popolno odsotnost tega interesa na strani predlagatelja, bi moralo postopati po 5. odstavku 70. člena SPZ, s sklepom določiti ceno, po kateri mora nasprotna udeleženka v treh mesecih izplačati solastninski delež predlagatelju, in šele po poteku tega trimesečnega roka bi se ugotovilo dejstvo plačilne zmožnosti oziroma nezmožnosti nasprotne udeleženke, o kateri je sodišče prve stopnje zgolj nedoločno ugibalo iz njene kreditne sposobnosti. Interes predlagatelja po izplačilu njegovega solastnega deleža z odločitvijo sodišča po 5. odst. 70. člena SPZ ne bi bil v ničemer ogrožen, saj bi imel do poplačila s strani nasprotne udeleženke na stanovanju zakonito zastavno pravico.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Prepričljiva in pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka plačilne sposobnosti za poplačilo predlagateljevega deleža v denarju (v znesku 47.700,00 EUR) ni izkazala. Tega zaključka s pritožbenimi navedbami ne omaje. Niti zatrdi ne, da bi zmogla izplačati predlagatelja v nadaljnjih treh mesecih. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da ni pogojev za delitev obravnavane nepremičnine na podlagi 5. odst. 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ1), to je z dodelitvijo le-te v izključno last nasprotni udeleženki in s poplačilom predlagatelja v denarju. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je sodna praksa zavzela stališče, da mora solastnik oziroma skupni lastnik, ki predlaga, da se mu dodeli celotna stvar proti izplačilu drugega solastnika v denarju, izkazati tudi, da razpolaga s sredstvi za takšno poplačilo. Ker tega nasprotna udeleženka ni dokazala, je sprejeta odločitev o civilni delitvi pravno pravilna. V takšnem primeru, ko fizična delitev ni mogoča, za prevzem te stvari pa je zainteresirana le nasprotna udeleženka, ki pa finančnih sredstev za izplačilo po 5. in 6. odst. 70. člena SPZ nima, pride v poštev le civilna delitev stvari. Zmotna je tako pritožbena trditev, da bi sodišče kljub takšnim ugotovitvam moralo s sklepom določiti ceno, po kateri mora nasprotna udeleženka v treh mesecih izplačati delež predlagatelju. Takšna odločitev bi nasprotovala namenu zakona, ki je, da drugi solastnik (skupni lastnik) dobi denarno odmeno za svoj delež.

6. Nasprotna udeleženka se ne more uspešno upirati civilni delitvi niti s sklicevanjem na njen in sinov stanovanjski problem in pravico do primernega stanovanja, njen večji delež in s tem upravičen interes za pridobitev izključne lastninske pravice na obravnavanem stanovanju. Predmet delitve nasprotni udeleženki ni bil odvzet, odločeno je le, da bo namesto deleža v naravi prejela njegovo denarno vrednost (doseženo na dražbi). S pridobljenim zneskom od prodaje si bo lahko kupila drugo nepremičnino oziroma sredstva uporabila za zagotovitev ustreznega bivališča zase in mladoletnega otroka. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, je v obravnavanem primeru glede na vse okoliščine primera najprimernejša rešitev civilna delitev.

7. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odst. 40. člena ZNP.

1 Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami in dopolnitvami