Jedro

Revizija se dopusti iz razlogov, navedenih v izreku odločbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: pravne narave dogovora med pravnim prednikom prve tožnice ter pravnim prednikom drugega toženca in prvo toženko v letu 1980; ali dejstvo, da odsvojitelj ni vpisan v zemljiško knjigo, ovrže domnevo dobrovernosti pridobiteljeve posesti; ali dejstvo, da je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, samo po sebi preprečuje dobrovernost posesti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da sta tožnika solastnika vsak do ene polovice dela parc. št. 2405/1 k.o. ... v obsegu, ki izhaja iz izreka sodbe, parcelacijo spornega dela parcele in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da sta toženca posegla v solastninsko pravico tožnikov na delu parc. št. 2405/1 k.o. ... na način, kot izhaja iz 2. in 3. točke izreka sodbe, vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved bodočega vznemirjanja. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da sta tožnika solastnika vsak do ene polovice dela parc. št. 2405/1 k.o. ... v obsegu, ki izhaja iz izreka sodbe in elaborata pooblaščene geodetske organizacije, ki je sestavni del sodbe in ki dobi svojo parc. št. na podlagi odločbe pristojne geodetske uprave, parcelacijo spornega dela parcele in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče RS revizijo dopusti, saj gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa ni enotna, obenem pa je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Meni, da tožnica ob zaslišanju ni zatrjevala le dogovora o uporabi, temveč dogovor o prenosu lastninske pravice. Sodišče bi moralo izvesti tudi druge predlagane dokaze v smeri dobrovernosti tožeče stranke. Napačno je stališče, da priposestvovanje nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, ni mogoče. Vprašanje je, ali dejstvo, da prodajalec ni vpisan v zemljiško knjigo, vedno ovrže domnevo dobrovernosti kupčeve posesti. V identični zadevi je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo (sklep II DoR 161/2009).

4. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

5. Izpolnjeni so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanj: pravne narave dogovora med pravnim prednikom prve tožnice na eni strani ter pravnim prednikom drugega toženca in prvo toženko na drugi strani v letu 1980; ali dejstvo, da odsvojitelj ni vpisan v zemljiško knjigo, samo po sebi ovrže domnevo dobrovernosti pridobiteljeve posesti; ali dejstvo, da je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, samo po sebi preprečuje dobrovernost posesti.