Jedro

Po sklepu o dedovanju je tožnik nedvomno pridobil nepremičnine. Navedba v zahtevi, da tožnik v postopku, za katerega se zahteva povračilo stroškov, ni pridobil premoženja, je zato neutemeljena in v nasprotju s podatki, razvidni iz listin, ki jih prilaga tožbi. Iz listin tudi ne sledi, da bi tožnik podedoval (zgolj) hišo, v kateri živi s svojo družino, kar pomeni, da ni izkazal, da mu grozi prodaja hiše v izvršbi. Drugih nepopravljivih oziroma težko popravljivih posledic, ki mu bodo nastale s plačilom dolžnega zneska, pa tožnik ne izkaže in tudi ne zatrjuje.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 14. 4. 2016 vložil tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, s katerim se mu nalaga povrnitev stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v skupni višini 811,30 EUR.

2. Istočasno vlaga zahtevo izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter sodišču predlaga, da odloži izvršitev izpodbijanega sklepa do pravnomočne odločitve o tožbi. V zahtevi navaja, da bi se mu z izvršitvijo sklepa prizadela težko popravljiva škoda, pri čemer pa nasprotno korist nasprotne stranke ne bo prizadeta, saj gre za majhen znesek za državo in velik za tožnika. Tožnik zahtevanega zneska ne zmore plačati, zato mu po zapadlosti grozi izvršba, kar bo še dodatno ogrozilo preživljanje družine ali pa se ji celo poseže po skromni hiši, v kateri živi in bo ostala štiričlanska družina brez strehe nad glavo. Tožnik v postopku, za katerega se zahteva povračilo stroškov, ni pridobil premoženja in je torej v izpodbijanem sklepu materialno pravno napačno uporabljeno, kar pomeni, da je tudi s tega vidika začasna odredba utemeljena.

3. Zahteva ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na zahtevo tožnika odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda, s tem da mora pri odločanju skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

5. Iz navedenega torej sledi, da je izvršitev izpodbijanega akta mogoče odložiti le, kadar so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, pri čemer je treba že v zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi se utemeljuje nastanek in višina škode, predvsem pa je treba izkazati, da je škoda za stranko - tožnika težko popravljiva.

6. Teh pogojev pa tožnikova zahteva po presoji sodišča ne izpolnjuje, saj v njej niso izkazane ne škoda ne morebitne težko popravljive posledice, ki grozijo oziroma ki bi mu lahko nastale zaradi izvršitve izpodbijane odločbe.

7. Poravnava, ki jo je tožnik sklenil v pravdnem postopku, v katerem mu je bila dodeljena pravna pomoč, je sestavni del sklepa o dedovanju (IV. točka izreka sklepa o dedovanju). Po sklepu o dedovanju je tožnik nedvomno pridobil nepremičnine, katerih vrednost je po neprerekani ugotovitvi, razvidni iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, 43 558,00 EUR. Navedba v zahtevi, da tožnik v postopku, za katerega se zahteva povračilo stroškov, ni pridobil premoženja, je zato neutemeljena in v nasprotju s podatki, razvidni iz listin, ki jih prilaga tožbi. Iz listin tudi ne sledi, da bi tožnik podedoval (zgolj) hišo, v kateri živi s svojo družino, kar pomeni, da ni izkazal, da mu grozi prodaja hiše v izvršbi. Drugih nepopravljivih oziroma težko popravljivih posledic, ki mu bodo nastale s plačilom dolžnega zneska, pa tožnik ne izkaže in tudi ne zatrjuje. Zgolj trditvi, da je zanj znesek visok in da torej že višina dolgovanega zneska sama po sebi izkazuje verjeten nastanek težko popravljive škode, pa že z ozirom na vrednost podedovanega premoženja ni mogoče slediti.