Jedro

Na podlagi drugega odstavka 66. člena ZCes-1 sta gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih ob varovalnem pasu državne ceste dovoljeni le s soglasjem direkcije RS za infrastrukturo. Na podlagi tretjega odstavka 78. člena ZCes-1 se objekti za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah v naselju lahko postavijo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Direkcija RS za infrastukturo (prvostopenjski organ) zavrnila vlogo tožnika z dne 19. 5. 2015 za izdajo soglasja za postavljene objekte za oglaševanje v cestnem svetu in varovalnem pasu državne ceste GI-1, odsek 0746, Maribor (Tržaška cesta) – Miklavž od km 1.350 do km 1.363, na levi strani v smeri stacionaže državne ceste, na parcelah št. 557 in 554, k.o. … (v nadaljevanju: obravnavani del državne ceste). Tožnik je zaprosil za izdajo soglasja za postavljene objekte - panoje za oglaševanje na obravnavanem delu državne ceste. Vlogi je priložil elaborat za postavitev objekta za oglaševanje. Tožnik se je udeležil ustne obravnave in ogleda na terenu. Ugotovljeno je bilo, da se panoji za oglaševanje nahajajo v varovalnem pasu v obravnavanem delu državne ceste (66. člen in 78. člen Zakona o cestah, v nadaljevanju ZCes-1). Na podlagi 66. člena ZCes-1 sta gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih ob varovalnem pasu državne ceste dovoljeni le s soglasjem direkcije (Direkcije RS za infrastrukturo). Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob državni cesti, na državno cesto in prometa na njej je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Prvostopenjski organ je na naroku za ustno obravnavo ugotovil, da za postavitev panojev za oglaševanje tožnik predhodno ni pridobil soglasja direkcije. Panoji za oglaševanje zaradi zagotavljanja prometne varnosti ne smejo stati vzporedno s cesto, temveč pravokotno na cesto, pri čemer je potrebno upoštevati 129. člen Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javni cesti (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da je območje vzdolž vozišča določeno za postavitev prometne signalizacije in prometne opreme v naselju. Na cestah, kjer je ob vozišču kolesarska steza, pločnik ali druga prometna površina, namenjena prometu, je to pas širine 2 metrov, merjeno od zunanjega roba prometne površine, ki je ob vozišču. Prvostopenjski organ je tudi ugotovil, da stojijo predmetni panoji za oglaševanje v cestnem svetu in varovalnem pasu predmetne državne ceste in sicer stoji 5 panojev za oglaševanje vzporedno s to državno cesto. S takšno postavitvijo reklamnih panojev so prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej. Prvi odstavek 5. člena ZCes-1 določa, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. Oglaševalski objekti – panoji, ki stojijo vzporedno z državno cesto zagotavljajo prometne varnosti, pa odvračajo pozornost voznikov. Namen reklamirana je prav pritegnitev pozornosti voznika, kar pomeni, da bi panoji z reklamnimi sporočili odvračali pozornost voznikov in s tem zmanjšali prometno varnost. 2. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Določbe 5. člena, 66. člena in 78. člena ZCes-1 predstavljajo pravno podlago za presojo ali postavitev obravnavanih objektov - panojev za oglaševanje prizadene interese varovanja državne ceste in prometa na njej. Namen 5. člena ZCes-1 je opredeliti prepoved ogrožanja varne uporabe javne ceste. Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. Ne gre le za kontinuirano izvajanje del, marveč tudi za stanja, ki lahko vplivajo na zmanjšano prometno varnost. 3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. V tožbi ugovarja, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj nima navedenih konkretnih razlogov ali ugotovitev, ki bi utemeljevali izpodbijano odločitev, zato je tudi ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Prvostopenjski organ je zgolj navedel vsebino zakonskih določb, ne pa tudi dejanskih razlogov za sprejeto odločitev. Ni jasno, zakaj in kako naj bi oglaševalski objekti - panoji odvračali pozornost voznikov zaradi postavitve vzporedno na cesto. Gre za lokacijo izven preglednega trikotnika in izven območja, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. V bližini tudi ni cestnega priključka, ki bi vplival na varnost in preglednost prometa. Organ prve stopnje navedenega ni pojasnil. Neutemeljeno je tudi stališče pritožbenega organa, da je prvostopenjski organ v zadostni meri pojasnil razloge za svojo odločitev. Pritožbeni organ je z dopolnitvijo obrazložitve nedopustno posegel v pomanjkljivo obrazložitev odločbe organa prve stopnje, ki se nanaša na okoliščine dejanskega stanja v zvezi s katerimi sam ni izvajal dokazov. Prav tako ni pravilno upoštevana določba tretjega odstavka 78. člena ZCes-1 ter 129. člena Pravilnika. Glede na veljavno pravno ureditev postavljanje oglasnih panojev znotraj naselij načeloma ni omejeno, vendar pa morajo biti za to izpolnjene zakonsko predpisane predpostavke, ki so po mnenju tožnika v danem primeru v celoti izpolnjene.

4. Tožnik je zahtevi za izdajo soglasja za postavljene objekte za oglaševanje na obravnavanem delu državne ceste priložil elaborat in je tako izpolnil pogoj iz petega odstavka 78. člena ZCes-1. Iz tega elaborata izhaja, da je ob obravnavanem delu državne ceste, kjer stoji 5 spornih objektov – panojev za oglaševanje, zgrajen pločnik za pešce, tako, da je v tem delu varovalni pas, ki je namenjen prometni signalizaciji širok 2 m, gledano od zunanjega roba pločnika. Obravnavani del državne ceste se nahaja znotraj območja, ki označuje mesto Maribor. Dovoljena hitrost v tem območju znaša 70 km/h. V bližini pa ni cestnega priključka, ki bi vplival na varnost in preglednost prometa. Predmetni reklamni panoji so postavljeni izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. Orientacija reklamnega panoja pravokotno ali vzporedno na cesto, skladno z veljavno zakonodajo, ne predstavlja omejevalnega kriterija glede možnosti postavitev. Slednjo okoliščino pa je organ prve stopnje navedel kot odločilno za izdajo zavrnilne odločbe. Prvostopenjski organ je samovoljno razširil nabor pogojev in omejitev, saj takega pogoja zakonska dikcija nima.

5. Ob upoštevanju jezikovne razlage vsebine 5. člena ZCes-1 izhaja, da se ta določba nanaša na kontinuirano aktivno dejavnost oz. izvajanje del, po drugi strani pa so določene opustitve. Upoštevati je potrebno, da so predmetni reklamni panoji že postavljeni, zato ne more biti ogrožanja, oviranja ali zmanjšanja varnosti. Namen varovanja cest in zagotavljanja ustrezne varnosti prometa, kot ga opredeljuje 5. člen ZCes-1, na katerega se sklicuje prvostopenjski organ v primerih oglasnih površin je nedvomno dosežen ob upoštevanju pogojev iz 66. člena in 78. člena ZCes-1 ter 129. člena Pravilnika. Slednji določa pogoje in mejo, do katere je dovoljena postavitev reklamnih panojev z namenom, da se pri odločanju o izdaji dovoljenja za njihovo postavitev upošteva vse dejavnike in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče zagotoviti učinkovito zavarovanje preglednosti na cesto in prometno signalizacijo. Končni cilj je zagotovitev prometne varnosti, da pozornost vozniku zaradi oglaševalnih površin ne bo motena oziroma odvrnjena. V danem primeru so pomembni zakonsko določeni pogoji. Postavljanje dodatnih pogojev, ki niso navedeni v zakonski dikciji, pa je nezakonito. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, upravna organa sta v obrazložitvi odločb tudi navedla prave in utemeljene razloge, zato se sodišče sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

8. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je v predmetni zadevi med strankama sporno ali je upravni organ pravilno in zakonito zavrnil vlogo tožnika za izdajo soglasja za postavljene objekte - panoje za oglaševanje in k postavitvi panojev za oglaševanje na obravnavanem delu državne ceste. Iz pravilno ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da stojijo predmetni panoji za oglaševanje v cestnem svetu in varovalnem pasu obravnavanega dela državne ceste. Tožnik je postavil 5 panojev za oglaševanje na obravnavanem delu državne ceste, vzporedno s to državno cesto, ne da bi predhodno pridobil soglasje direkcije za takšno postavitev panojev za oglaševanje. Tako ugotovljenemu dejanskemu stanju tožnik v tožbi niti ne ugovarja. Na podlagi drugega odstavka 66. člena ZCes-1 pa sta gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih ob varovalnem pasu državne ceste dovoljeni le s soglasjem direkcije. Na podlagi tretjega odstavka 78. člena ZCes-1 se objekti za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah v naselju lahko postavijo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.

9. Med strankama ni sporno, da je tožnik postavil 5 panojev za oglaševanje na obravnavanem delu državne ceste, vzporedno s to državno cesto, ne da bi predhodno pridobil soglasje direkcije za takšno postavitev panojev za oglaševanje. Z namenom preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob državni cesti, na državno cesto in prometa na njej je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena (prvi odstavek 66. člena ZCest-1). Na podlagi drugega odstavka 66. člena ZCest-1 so gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu državne ceste dovoljeni le s soglasjem direkcije. V skladu s tretjim odstavkom 66. členom ZCes-1 izda direkcija soglasje za poseg, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej. Kot to pravilno navaja tožnik v tožbi je pri odločanju o izdaji dovoljenja za postavitev objektov – panojev za oglaševanje na obravnavanem delu državne ceste potrebno upoštevati vse dejavnike in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče zagotoviti učinkovito zavarovanje preglednosti na cesto in prometno signalizacijo. Končni cilj je zagotovitev prometne varnosti, da pozornost vozniku zaradi oglaševalnih površin ne bo motena oziroma odvrnjena. Pri tem pa ima direkcija tudi po presoji sodišča v skladu s 66. členom ZCes-1 v povezavi s 5. členom ZCes-1 pravico do proste presoje, ali bi bila s takšno postavitvijo objektov – panojev za oglaševanje na delu državne ceste, kot je bila v predmetni zadevi, lahko ogrožena, ovirana ali zmanjšana varnost prometa na njej. Prvostopenjski organ je ugotovil, da stojijo predmetni panoji za oglaševanje v cestnem svetu in varovalnem pasu predmetne državne ceste. Po presoji sodišča je tudi pravilno ugotovil, da oglaševalski objekti – panoji, ki stojijo vzporedno z državno cesto ne zagotavljajo v zadostni meri prometne varnosti in odvračajo pozornost voznikov. Namen reklamirana je tudi po mnenju sodišča pritegnitev pozornosti voznika, kar pomeni, da bi panoji z reklamnimi sporočili odvračali pozornost voznikov in s tem zmanjšali prometno varnost. Tako je prvostopenjski organ pravilno ugotovil dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje.

10. Na podlagi predhodno navedene dikcije 66. člena ZCest-1 je prvostopenjski organ pravilno naredil subsumpcijo ugotovljenega dejanskega stanja pod citirano zakonsko normo. Ugotovil je, da v danem primeru ni podanih zakonsko določenih pogojev za izdajo soglasja, saj 5 panojev za oglaševanje stoji v cestnem svetu in varovalnem pasu na obravnavanem delu državne ceste in jih je tožnik postavil brez soglasja direkcije, vzporedno s to državno cesto. Tako postavljeni panoji za oglaševanje pa ne zagotavljajo v zadostni meri prometne varnosti in odvračajo pozornost voznikov. S postavitvijo reklamnih panojev, kot je bila v danem primeru, je nedvomno ogrožena, ovirana oziroma zmanjšana varnosti prometa na obravnavanem delu državne ceste in so glede na navedeno tudi po presoji sodišča prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej. V danem primeru so pomembni zakonsko določeni pogoji, kot to pravilno navaja tudi tožnik v tožbi. V predmetni zadevi upravni organ po mnenju sodišča ni nezakonito širil zakonsko postavljenih pogojev, kot to napačno meni tožnik, marveč je pravilno presojal ali tako postavljeni reklamni panoji, kot so bili v danem primeru, v zadostni meri zagotavljajo varnost prometa na obravnavanem delu državne ceste. Glede na predhodno povedano je prvostopenjski organ po presoji sodišča pravilno uporabil in razlagal določbo 66. člena ZCest-1. Prav tako je tudi pravilno uporabil določbo tretjega odstavka 78. člena ZCes-1 in 129. člena Pravilnika. Namen določbe 5. člena ZCes-1 pa je po mnenju sodišča opredelitev prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste, saj to izhaja tako iz samega besedila 5. člena ZCest-1, kot tudi iz njegovega poimenovanja, ki se glasi: „prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste“. Navedene določbe predstavljajo po presoji sodišča pravilno pravno podlago za presojo ali postavitev panojev za oglaševanje, kot je bila v predmetni zadevi, prizadene interese varovanja državne ceste in prometa na njej ali ne, ter posledično ali so podani pogoji za izdajo soglasja direkcije za obravnavano postavitev panojev za oglaševanje.

11. Neutemeljeni so ugovori tožnika, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, da nima navedenih konkretnih razlogov za odločitev ter da je ni mogoče preizkusiti. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel povsem konkretne razloge za svojo odločitev in sicer, da 5 oglaševalskih objektov – panojev, ki jih je postavil tožnik brez predhodno pridobljenega soglasja direkcije (tretji odstavek 66. člena ZCest-1) stoji v varovalnem pasu na obravnavanem delu državne ceste vzporedno z državno cesto in ne zagotavlja v zadostni meri prometne varnosti, saj tako postavljeni panoji za oglaševanje odvračajo pozornost voznikov. S tako ugotovljenim dejanskim stanjem pa se strinja tudi sodišče. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je prvostopenjski organ tudi pravilno uporabil materialno pravo (5. člen, 66. člen in 78. člen ZCest-1). Po mnenju sodišča izpodbijana odločba vsebuje vse elemente, kot jih določa 214. člen Zakona o upravnem postopku (ZUP) in jo je tudi možno preizkusiti.

12. Po presoji sodišča so bile v danem primeru relevantne okoliščine pravilno ugotovljene. Pravilno je bilo tudi ugotovljeno dejansko stanje in uporabljeno materialno pravo. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, ki jih očita tožnik in tudi ne nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je na podlagi tretje alineje drugega ostavka 13. člena ZUS-1 odločalo po sodnici posameznici.

14. Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi prvega in četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.