Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede tožnikovega zahtevka za plačilo uporabnine od drugega in tretjega toženca.

Izrek

I. Predlog prvega toženca se zavrže. II. Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede tožnikovega zahtevka za plačilo uporabnine od drugega in tretjega toženca.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka razsodilo, da toženci protipravno vznemirjajo tožnika kot lastnika do ½ nepremičnin parc. št. 34/6, k. o. ..., in parc. št. 1/1, k. o. ... (v nadaljevanju sporne nepremičnine), z nameščenimi oglaševalskimi plakati oglaševalcev S, d. o. o., H., d. o. o. (v nadaljevanju H.), in A., d. o. o. (v nadaljevanju A.), na kmetijski stavbi, ki stoji na parceli 34/6, k. o. ... (v nadaljevanju sporni kmetijski objekt), in z nameščenim plakatom oglaševalca H. na hiši, ki stoji na parceli št. 1/1, k. o. ... (v nadaljevanju sporna hiša), ter so dolžni opustiti nameščanje oglaševalskih plakatov na spornih nepremičninah. V II. točki izreka je prvemu in drugemu tožencu solidarno naložilo, da v 15 dneh s spornega kmetijskega objekta odstranita oglaševalski plakat oglaševalca A. V III. točki izreka pa je drugemu in tretjemu tožencu solidarno naložilo, da v 15 dneh s spornega kmetijskega objekta in sporne hiše odstranita oglaševalski plakat oglaševalca H. V IV. točki izreka je zavrnilo zahtevek za plačilo uporabnine, in sicer, da sta tožniku dolžna plačati: drugi toženec 7.575,00 EUR in tretji toženec 7.050,00 EUR, oba z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V V. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in IV. ter V. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razsodilo, da je drugi toženec dolžan plačati tožniku 7.725,00 EUR, tretji toženec pa 5.322,00 EUR, oba z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter odločilo, da so toženci dolžni solidarno plačati tožniku njegove pravdne stroške v znesku 3.121,16 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, drugi in tretji toženec pa sta tožniku dolžna povrniti njegove pritožbene stroške v znesku 862,98 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta prvi in drugi toženec vložila predlog za dopustitev revizije z vlogo z dne 3. 1. 2019, tretji toženec pa z vlogo z dne 4. 1. 2019. 4. Prvi in drugi toženec predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je smelo sodišče druge stopnje brez pritožbene obravnave, drugače kot sodišče prve stopnje ugotoviti odločilno dejstvo dejanske obogatitve toženih strank in prikrajšanja tožeče stranke ter vzročne zveze med njima? 2) Ali so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji, da je drugostopenjsko sodišče lahko spremenilo sodbo sodišča prve stopnje brez obravnave? 3) Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je v obravnavani zadevi ugotovilo drugačno dejansko stanje oziroma dopolnilo dejansko stanje glede dolžnosti plačila uporabnine, ne da bi opravilo obravnavo? 4) Ali bi sodišče druge stopnje glede dolžnosti plačila uporabnine moralo vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje? 5) Ali je zaradi kršitev določb pravdnega postopka dejansko stanje na drugi stopnji bilo nepopolno ugotovljeno glede prikrajšanja, dejanske obogatitve in znotraj tega tudi stroškov toženih strank, ter vzročne zveze med prikrajšanjem in obogatitvijo? 6) Ali je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je pogodbene vrednosti (zneske) enačilo z dejansko obogatitvijo (koristjo) drugega in tretjega toženca? 7) Ali bi drugostopenjsko sodišče za popolno ugotovitev dejanskega stanja moralo ugotoviti tudi dejstva, glede višine stroškov, ki so jih tožene stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo? 8) Ali bi sodišče za ugotovitev dejanske koristi oziroma obogatitve moralo samo opraviti obračun stroškov in koristi toženih strank oziroma ali bi moralo sodišče za ugotovitev dejanske koristi oziroma obogatitve imenovati izvedenca finančne stroke? 9) Ali je dolžnost plačila uporabnine, kot izhaja iz sodbe sodišča druge stopnje, posledica drugačne uporabe materialnega prava ali posledica drugačnih dejanskih ugotovitev? Uveljavljata odstop od sodne prakse in se sklicujeta na sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 153/2014, VIII Ips 107/2016, III Ips 110/2016, II Ips 340/2013, VII Ips 297/2016, II Ips 208/2017, III Ips 110/2016, III Ips 3/2014, II Ips 408/2010, II Ips 270/2011, II Ips 153/2014, II Ips 208/2017. 5. Tretji toženec predlaga dopustitev zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je bila v obravnavanem primeru uporabljena metoda izračuna višine uporabnine materialno pravilna? 2) Ali lahko sodišče druge stopnje o višini uporabnine odloči brez izvedenca? 3) Ali bi moralo sodišče druge stopnje opraviti glavno obravnavo, ko je ponovilo nekatere dokaze, ki jih je sicer izvedlo že sodišče prve stopnje? 4) Ali je lahko sodišče druge stopnje brez izvedbe glavne obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje kot prvostopenjsko sodišče oziroma ali je lahko samo ugotavljalo dejansko stanje, ki ga sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo oziroma ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je brez glavne obravnave spremenilo dejansko stanje? 5) Ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je brez glavne obravnave spremenilo dejansko stanje? 6) Ali je zaradi kršitve določb pravdnega postopka in zaradi napačne uporabe materialnega prava s strani sodišča druge stopnje bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje glede prikrajšanja tožnika in obogatitve tretjega toženca? Uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se sklicuje na sklepe III Ips 4/2010, II Ips 224/2011, VII Ips 107/2016, II Ips 321/2011, II Ips 215/2012, II Ips 201/2015, II Ips 50/2006. 6. Predlog prvega toženca je nedovoljen, predloga drugega in tretjega toženca pa sta v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljena.

**O nedovoljenost predloga prvega toženca**

7. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, tudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (ter predhodno dopustitev s predlogom za njeno dopustitev), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Ker prvi toženec vlaga predlog za dopustitev revizije glede zahtevka za plačilo uporabnine, ki je bila naložena v plačilo drugemu in tretjemu tožencu (ne pa njemu), si prvi toženec svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspel, ne more (več) izboljšati. Zato pravni interes za revizijo ni podan. Revizijo, za katero tožeča stranka nima pravnega interesa, revizijsko sodišče zavrže. 8. Ker ima lahko predlog prvega toženca za dopustitev revizije zaradi pomanjkanja pravnega interesa le enake posledice kot nedovoljena revizija, je torej nedovoljen. Zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP zavrglo.

**O utemeljenosti predlogov drugega in tretjega toženca**

9. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).