Jedro

Kadar sodišče oceni, da so ugovori strank zoper izvedensko delo neutemeljeni in da je torej mnenje izvedenca jasno, razumljivo in logično oziroma da so bile pomanjkljivosti ali dvom odpravljene z dodatnim zaslišanjem izvedenca, postavitev novega izvedenca ni potrebna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 210000-18070-192/2009 z dne 9. 1. 2009, 29. 1. 2009, 5. 2. 2009, 23. 2. 2009, 23. 1. 2001 in 12. 2. 2009 ter za ugotovitev, da je tožnik nezmožen za delo od 11. 1. 2009 do 20. 2. 2009 v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno zaradi nesreče pri delu. Ugotovilo je, da gre pri tožniku za bolezensko stanje, ki ni neposredno in izključno posledica nesreče pri delu, temveč je spremenjeno zdravstveno stanje posledica tožnikove nagnjenosti k slabi regeneraciji tkiva.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Pritožbene graje izvedeniškega mnenja ni sprejelo.

3. Zoper pravnomočno sodbo je pravočasno revizijo vložil tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Kot v pritožbi, tudi v reviziji vztraja, da je izvedeniško mnenje nepopolno in samo s sabo v nasprotju. Izvedenec nasprotij, kljub dopolnitvi mnenja, ni odpravil. Tožnika ni osebno pregledal, kar bi bilo po mnenju revidenta nujno, saj gre za zapleteno zdravstveno stanje, ki ga ni mogoče oceniti le na podlagi listinske dokumentacije. V mnenju izvedenec na enem mestu navaja, da prekvalifikacija za obdobje enega meseca do 12. 12. 2008 ni utemeljena, na drugem mestu pa, da takšna prekvalifikacija ni utemeljena od 12. 12. 2008 do 10. 1. 2009. Zato je tožnik zahteval novega izvedenca oziroma dopolnitev izvedenskega mnenja. Slednjemu je sodišče prve stopnje ugodilo, vendar je izvedenec vztrajal pri prvotno podanem stališču. Neskladje je tudi v ugotovitvi, da tožnik pred poškodbo ni imel npr. sladkorne bolezni, ki bi direktno pogojevala celjenje ran, nato pa zaključi, da pri tožniku obstaja nagnjenost k slabšemu celjenju ran, ki jo utemeljuje z dolgotrajnim zdravljenjem in ne navede objektivnega dokaza ali izvida, ki bi utemeljeval njegovo trditev. Ker je preveč vprašanj ostalo nerazjasnjenih, je tožnik zahteval novega izvedenca, podrejeno pa ustno zaslišanje. Zaslišan je izvedenec po pričakovanjih svoje dotedanje ugotovitve le ponavljal. Z zavrnitvijo dokaza z novim izvedencem je sodišče onemogočilo tožniku dokazovanje spornih dejstev.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Bistvo spora je v vprašanju, ali je tožnikova začasna nezmožnost za delo v času od 11. 1. 2009 do 20. 2. 2009 v skrajšanem delovnem času posledica poškodbe pri delu ali posledica bolezni. Za razjasnitev tega vprašanja je sodišče prve stopnje angažiralo sodnega izvedenca, ki je podal pisno mnenje z dvema dopolnitvama in ustno, ko je bil zaslišan. Tako dopolnitev izvedeniškega mnenja, kot zaslišanje, je bilo opravljeno po tožnikovem predlogu, ker z izvedenčevimi prvotnimi ugotovitvami ni soglašal. Primarno je sicer tožnik zahteval postavitev novega izvedenca (dopolnitev mnenja in zaslišanje je bil zgolj podredni dokazni predlog), vendar pa je sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo z dne 23. 11. 2009 dokazni predlog s postavitvijo novega izvedenca zavrnilo.

7. Na podlagi tretjega odstavka 254. člena ZPP je za postavitev novega izvedenca potrebna ocena sodišča, da so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti, ali utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pri čemer se teh pomanjkljivosti ali dvoma ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca. Kadar sodišče oceni, da so ugovori strank zoper izvedensko delo neutemeljeni in da je torej mnenje izvedenca jasno, razumljivo in logično oziroma da so bile pomanjkljivosti ali dvom odpravljene z dodatnim zaslišanjem izvedenca, pa postavitev novega izvedenca ni potrebna. V tej zadevi je izvedenec odgovoril na vsa vprašanja strank, manjše nedoslednosti, na katere opozarja revizija, pa niso bile odločilnega pomena. Zato revizijsko sodišče soglaša, da ni bilo razlogov za postavitev novega izvedenca.

8. V sicer slabo pregledni sodbi je sodišče prve stopnje na 8. strani obrazložilo, da je pridobljeno izvedensko mnenje skladno z obsežno medicinsko dokumentacijo, strokovno in natančno argumentirano ter razumljivo obrazloženo. Sodišče druge stopnje je soglašalo, da je bila postavitev novega izvedenca nepotrebna, pri čemer je izčrpno pojasnilo razloge za takšno presojo. Glede na zgoraj navedeno je tako očitno, da ne gre za očitano (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pač pa za poizkus revidenta, da preko uveljavljanja procesnih kršitev v reviziji izpodbije dokazno oceno sodišča. Tožnik s tem dejansko uveljavlja nedovoljen revizijski razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato revizijskim navedbam v tej smeri ni mogoče slediti. Pravdne stranke namreč ne morejo s pomočjo procesnih kršitev vsebinsko izpodbijati dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno na prvi stopnji in nato pravilno sprejeto na drugi stopnji.

9. Kljub temu, da je revizija vložena tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, iz nje ni razvidno, katero materialno določbo je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo. Zato z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

10. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.