Jedro

Sodišče prve stopnje ni opustilo vročitve tožbe. Tožbo je poslalo na naslov, ki ga je tožnica navedla v tožbi in ki je bil naveden tudi v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter je bil v času vročanja vpisan v sodnem registru kot sedež tožene stranke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo kot nezakonito razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 1. 2008, izdano zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela tožnice. Ugodilo je tudi reintegracijskemu in reparacijskim zahtevkom tožnice. Tožba je bila s pozivom za odgovor toženi stranki vročena 22. 8. 2008 v skladu z drugim odstavkom 141. člena ZPP, vendar tožena stranka nanjo ni odgovorila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje. Zaradi fikcije vročitve ni bila kršena določba prvega odstavka 133. člena ZPP. Potrebno je upoštevati določbo četrtega odstavka 141. člena ZPP, na podlagi katere je bila pravilno opravljena vročitev po prvem in drugem odstavku 141. člena ZPP.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZPP. Navaja, da je bilo vročanje opravljeno nepravilno in zaradi tega ni moglo priti do fikcije vročitve po 141. členu ZPP. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženi stranki z nezakonitim postopanjem pri vročanju oziroma z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Navaja razloge, zakaj je bila vročitev na naslovu L. 13 nepravilna in nezakonita ob znanem dejstvu, da se je tožena stranka preselila. Ne strinja se tudi s stališčem, da objava spremembe sedeža v Uradnem listu nima publicitetnega učinka. Tožnica naj bi zlorabila procesne pravice, ker je v tožbi navedla naslov, za katerega je vedela, da tožena stranka tam več ne deluje.

4. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Tožena stranka zatrjevanega revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava z ničemer ne utemelji. Prav tako ne uveljavlja revizijskih razlogov v zvezi s samo izdajo zamudne sodbe, torej zaradi morebitne kršitve določb 318. člena ZPP. Revizijske navedbe se nanašajo izključno na uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker da toženi stranki z nezakonitim postopanjem sodišča pri vročanju, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

7. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. V takem postopanju sodišča ni bilo ničesar nepravilnega ali celo nezakonitega.

8. Vse revizijske navedbe se nanašajo na nestrinjanje tožene stranke z odločitvijo sodišča, da je bila vročitev opravljena v skladu z določbami 133. in 141. člena ZPP. S takimi navedbami bi tožena stranka lahko utemeljevala relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa je lahko revizijski razlog le, če je storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje. Tožena stranka pa revizijskega razloga iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP sploh ne uveljavlja in tudi sicer se njeni očitki nanašajo le na postopanje in presojo sodišča prve stopnje.

9. Ob dejanski ugotovitvi, da ni podan utemeljen odpovedni razlog, je v okviru presoje izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti revizijsko sodišče lahko le ugotovilo, da je odločitev sodišč materialno pravno pravilna in zakonita. Zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

10. O stroških revizijskega odgovora je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, saj navedbe v odgovoru za odločitev niso prispevale ničesar bistvenega.