Jedro

Praksa sodišč glede zapadlosti in začetka teka zastaralnega roka od delavčevih denarnih terjatev v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja je bila res nekaj časa neenotna, vendar Vrhovno sodišče šteje, da jo je poenotilo najkasneje s sodbo VIII Ips 393/2008 z dne 19. 10. 2009, v kateri je zavzelo podobna stališča, kot sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi. Razlogi za dopustitev revizije zato niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za izplačilo neto razlike v plači skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v obdobju od 15. 11. 2000 do decembra 2001 v skupnem znesku 12.443,98 EUR, za izplačilo zakonskih zamudnih obresti od neto razlike v plači za mesece od maja 2002 do oktobra 2003 v skupnem znesku 13.478,96 EUR, za obračun regresa, izplačilo pripadajočih davkov in plačilo neto zneska regresa v skupni višini 1.370,06 EUR za leta 1995, 1996, 1997, 2000 in 2001, ter za plačilo zakonskih zamudnih obresti za neizplačane regrese za leta 1995, 1996, 1997, 2000, 2001, 2002 in 2003 v višini 3.036,46 EUR. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti stroške postopka v višini 6.841,45 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama tožene in tožeče stranke delno ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo zahtevek za izplačilo neto plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skupnem znesku 8.888,06 EUR za obdobje od 15. 11. 2000 do vključno avgusta 2001, zavrnilo zahtevek za izplačilo zakonskih zamudnih obresti od neto razlike v plači v skupnem znesku 12.259,53 EUR za obdobje od maja 2002 do vključno avgusta 2003, v celoti zavrnilo zahtevek glede obračuna in izplačila regresa, zavrnilo zahtevek za izplačilo zakonskih zamudnih obresti na neizplačane regrese za leta 1995, 1996, 1997, 2000, 2001 ter spremenilo del izreka glede pravdnih stroškov. V preostalem je pritožbi zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica predlaga, da zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje Vrhovno sodišče dopusti revizijo zaradi odločitve o pravnem vprašanju, kdaj začne teči zastaralni rok za uveljavljanje denarnih terjatev delavca iz naslova nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Pri tem se sklicuje na določbe 206. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) in na 336. člen ter druge določbe Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001). Navaja, da pred pravnomočnostjo sodbe, s katero je bilo odločeno o zakonitosti oz. nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ni imela pravice terjati izpolnitve denarnih obveznosti tožene stranke iz delovnega razmerja. Pri tem se sklicuje na neenotno sodno prakso glede tega vprašanja.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Terjatve iz naslova plače zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (134. člen ZDR) in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ). Te pravice delavca kot upnika, ki mu je delodajalec prekinil delovno razmerje oziroma pogodbo o zaposlitvi, tudi določbi tretjega in četrtega odstavka 204. člena ZDR ne izključujeta. Res je bila praksa sodišč glede zapadlosti in začetka teka zastaralnega roka od delavčevih denarnih terjatev v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja nekaj časa neenotna, vendar Vrhovno sodišče šteje, da jo je poenotilo najkasneje s sodbo VIII Ips 393/2008 z dne 19. 10. 2009, v kateri je zavzelo podobna stališča, kot sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi. Zato razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

7. Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot neutemeljen zavrnilo.