Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica ni pridobila lastninske pravice na spornem stanovanju na podlagi priposestvovanja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica ni pridobila lastninske pravice na spornem stanovanju na podlagi priposestvovanja?

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo primarno od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je tožena mestna občina dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na stanovanju v petem nadstropju stanovanjske zgradbe na Ulici ... Podrejeno pa je od sodišča zahtevala, naj ugotovi, da je na podlagi priposestvovanja na tem stanovanju pridobila lastninsko pravico.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta J. in Z. Š. kot soinvestitorja s samoupravno stanovanjsko skupnostjo L. kot investitorjem 16. 12. 1983 sklenila soinvestitorsko pogodbo za izgradnjo dvosobnega stanovanja na ravni strehi stavbe na Ulici ... Leta 1991 sta Š.-ja proti plačilu pravice iz soinvestitorske pogodbe prenesla na tožnico, leta 1993 pa je bila s sodno poravnavo ta pogodba razveljavljena in sklenjena prodajna pogodba za stanovanje. V tej pogodbi so stranke najprej ugotovile, da sta Z. in J. Š. po 116. členu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) na stanovanju pridobila lastninsko pravico, da to pravico priti plačilu kupnine prenašata na tožnico in ji dovoljujeta zemljiškoknjižni vpis. Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnica s toženo mestno občino ni v nobenem pravnoposlovnem razmerju, da bi lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine. Podrejenemu zahtevku pa je ugodilo. Odločilo je sicer, da sta J. in Z. Š. na podlagi 116. člena SZ pridobila le stanovanjsko pravico s pravico do odkupa stanovanja, ne pa tudi lastninske pravice, vendar je kljub temu ocenilo, da je bila tožnica dobroverna in da je čas, potreben za priposestvovanje potekel. 3. Sodišče druge stopnje pa je pritožbi tožene stranke ugodilo in je zavrnilo tudi podrejeni zahtevek. Obrazložilo je, da dejstvo, da je bilo sporno stanovanje v družbeni lastnini izključuje priposestvovanje in da je Vrhovno sodišče izrecno sprejelo stališče, da predpisov o lastninjenju nepremičnin ni mogoče zaobiti s sklicevanjem na priposestvovanje. Poudarilo je, da bi reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja pomenilo obid predpisov o lastninjenju.

4. Zoper takšno odločitev tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Opozarja, da bi se tožnica verjetno brez težav uspela vknjižiti v zemljiško knjigo, če bi se izdano gradbeno dovoljenje glasilo na ime soinvestitorjev in ne na ime samoupravne stanovanjske skupnosti L. Poudarja, da to dejstvo ne more biti odločilno za vprašanje obstoja lastninske pravice in meni, da je napačno izhodišče obeh sodišč, da J. in Z. Š. na podlagi 116. člena SZ nista pridobila lastninske pravice. V predlogu izpostavlja vrsto vprašanj. Poudarja, da je Vrhovno sodišče res v več sodbah ugotovilo, da lastninske pravice na družbeni lastnini ni mogoče pridobiti originarno s priposestvovanjem, toda z nadaljnjo bistveno razlago, da se je družbena lastnina najprej transformirala v lastnino določenih subjektov na podlagi posameznih predpisov, med drugim tudi na podlagi določb SZ. Poudarja, da so v takšnih primerih subjekti lastninjenja ex lege pridobili lastninsko pravico na stanovanjih, zaradi česar ni več obstajala družbena lastnina in je bilo mogoče pridobiti lastninsko pravico na stanovanju s priposestvovanjem. Pri tem se sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 438/2008 in I Ips 668/2006. Poudarja, da je na spornem stanovanje družbena lastnina prenehala že 19. 10. 1991 in je tožnica lahko lastninsko pravico na stanovanju priposestvovala. Poudarja, da je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločitev na drugi stopnji spremenilo ne da bi ji omogočilo utemeljiti, kdaj je na stanovanju prenehala družbena lastnina, poseglo v njeno pravico do izjave.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je vsa vprašanja, ki jih v predlogu izpostavlja tožnica, mogoče strniti v vprašanje, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica ni pridobila lastninske pravice na spornem stanovanju na podlagi priposestovanja. Tako je glede tega vprašanja revizijo dopustilo (367.c člen ZPP).