Jedro

Predlog za obnovo postopka je utemeljen, če so abstraktno predpisane predpostavke iz 394. člena ZPP uresničene v konkretnem primeru. Predlog ni utemeljen takrat, kadar izkazane predpostavke ne morejo pripeljati do odločbe, ugodnejše za predlagatelja obnove. Možnost doseči ugodnejšo odločbo je sicer izrecno predpisana le pri obnovitvenem razlogu iz 10. točke 394. člena, v vseh drugih točkah člena, ki opredeljuje obnovitvene razloge, pa se domneva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predloga za obnovo postopka.

2. Zoper citirani sklep sodišča prve stopnje se po svojem pooblaščencu pritožuje toženec, in sicer zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Izpostavlja, da je sodišče s sklepom Dn 172687/2022 po uradni dolžnosti izvedlo izbris izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13. a člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ker je bila napačno vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist A. A. na nepremičnini parc. št. 388/1, k.o... Glede na to, da je bil zemljiško knjižni izpisek glede navedene parcele podlaga sodbi P 104/2012, le-ta pa je bil po pravnomočnosti navedene sodbe spremenjen, predstavlja navedeno na podlagi 9. točke 394. člena ZPP podlago za obnovo postopka P 104/2012. Glede na to predlaga, da sodišče druge stopnje njegovemu predlogu za obnovo postopka ugodi. Priglaša stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi z 366. členom ZPP določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih ali s pritožbo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

5. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v predmetnem pravdnem postopku izdalo sodbo opr. št. P 104/2012, s katero so bili na predmetni nepremičnini ugotovljeni deležev pravdnih strank, nekdanjih zakoncev, tako, da pripada tožnici solastniški delež v višini 2/5, tožencu pa v višini 3/5. 6. Kot je pravilno že pojasnilo sodišče prve stopnje, se sodba P 104/2012 ni opirala na sodno odločbo - sklep Dn 172687/2022, na podlagi katerega je bila (v času izdaje predmetne sodbe) pri nepremičnini 388/1, k.o... vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve v korist A. A. To dejstvo namreč ni bilo podlaga za izdajo predmetne sodbe, v kateri se je ugotavljal obseg skupnega premoženja in deleži na njem. Predmetna sodba pa se na navedeno vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve tudi ni opirala.

7. Namen obnovitvenega postopka je razveljavitev prejšnje pravnomočne sodbe. Institut obnove je izredno pravno sredstvo, ki ublaži institut pravnomočnosti. Vendar se obnova postopka dovoli le, če obstajajo predpostavke, ki so v zakonu natančno predpisane. Določilo 394. člena ZPP uveljavlja tri predpostavke obnove. Prva predpostavka je sodna odločba, s katero je bil prejšnji ali glavni postopek pravnomočno končan, druga predpostavka so v tem členu taksativno našteti obnovitveni razlogi, tretja predpostavka pravna možnost, da bo obnovitveni postopek pripeljal do ugodnejše odločbe za predlagatelja.

8. Predlog za obnovo postopka je utemeljen, če so abstraktno predpisane predpostavke iz 394. člena ZPP uresničene v konkretnem primeru. Predlog ni utemeljen takrat, kadar izkazane predpostavke ne morejo pripeljati do odločbe, ugodnejše za predlagatelja obnove. Možnost doseči ugodnejšo odločbo je sicer izrecno predpisana le pri obnovitvenem razlogu iz 10. točke 394. člena, v vseh drugih točkah člena, ki opredeljuje obnovitvene razloge, pa se domneva.1 Zgolj dejstvo, da se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo, ki je bila kasneje razveljavljena, to še ne pomeni nujno utemeljenosti predloga za obnovo postopka.

9. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno pojasnilo, da v obravnavanem primeru to, da je bilo spremenjeno pravno dejstvo, vpisano v zemljiško knjigo, ne more spremeniti predmetne sodbe, saj na samo delitev skupnega premoženja to pravno dejstvo prepovedi odtujitve in obremenitve ni imelo nobenega vpliva. Zato ni pogojev za ugoditev predlogu toženca na podlagi obnovitvenega razloga po 9. točki prvega odstavka 394. člena ZPP.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi z 366. členom ZPP).

11. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške postopka s pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 VSRS sklep II Ips 308/2014 z dne 23. 4. 2015.