Jedro

Vrhovno sodišče tudi v revizijskem postopku v upravnem sporu pooblaščencu, ki reviziji ni priložil novega pooblastila za zastopanje, začasnega zastopanja ne dovoli, ampak tako revizijo kot nedovoljeno zavrže na podlagi četrtega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je A. A. vložila revizijo. V uvodu revizije je navedla, da jo vlaga kot pooblaščenka pooblaščenca tožeče stranke. Reviziji je priložila dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu in izjavo pooblaščenca tožeče stranke (B. B.) o prenosu pooblastila „na zastopanje pred Vrhovnim sodiščem RS, v revizijskem postopku zoper sodbo Upravnega sodišča RS, v zadevi opr. št. I U 2034/2013“. Izjava o prenosu pooblastila je datirana z dnem 29. 10. 2014 in podpisana samo s strani A. A., ne pa tudi s strani pooblastitelja, to je B. B. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v prvem odstavku 22. člena določa, da se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Ker ZUS-1 ne vsebuje določb o strankinem zastopanju v upravnem sporu, z izjemo določbe drugega odstavka 22. člena, ki določa, da se v upravnem sporu ne uporablja določba tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in da lahko v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi stranko zastopa samo pooblaščenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit, se zato za ostala vprašanja zastopanja strank v upravnem sporu primerno uporabljajo določbe ZPP.

4. V obravnavani zadevi je sporno zastopanje v revizijskem postopku, to je postopku z izrednim pravnim sredstvom (prvi odstavek 83. člena ZUS-1). V tem postopku se primerno uporablja določba drugega odstavka 92. člena ZPP, ki določa, da mora pooblaščenec za vložitev izrednega pravnega sredstva predložiti novo strankino pooblastilo. To pooblastilo pa mora glede na določbo prvega odstavka 98. člena ZPP predložiti ob prvem procesnem dejanju, to je ob vložitvi revizije. Drugi odstavek 98. člena ZPP sicer določa, da lahko sodišče pooblaščencu, ki ni predložil pooblastila, začasno dovoli, da opravlja procesna dejanja za stranko, in mu hkrati naloži rok za predložitev pooblastila, vendar je odločitev o tem v dispoziciji sodišča. Sodišče torej glede na določbo drugega odstavka 98. člena ZPP ni dolžno omogočiti naknadne predložitve pooblastila.

5. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča, ki sicer temelji na petem odstavku 98. člena ZPP in na presoji Ustavnega sodišča, da je ta določba, če se nanaša na postopek z revizijo, skladna z Ustavo (odločba Ustavnega sodišča U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1379/09 z dne 14. 6. 2011), Vrhovno sodišče v revizijskem postopku pooblaščencem – odvetnikom takega začasnega zastopanje ne dovoli, ampak revizijo, ki ji novo pooblastilo za zastopanje ni priloženo, zavrže. Čeprav ZPP tako sankcijo izrecno določa le za odvetnike, pa po presoji Vrhovnega sodišča ni razumne in utemeljne podlage za drugačno obravnavo revizij, ki jih vložijo pooblaščenci z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Postopek pred Vrhovnim sodiščem je namreč formaliziran. V tem postopku sodelujejo le pravni strokovnjaki (osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom), zato je formalna zahteva po predložitvi pooblastila le posledica instituta obveznega zastopanja po strokovno usposobljenem pooblaščencu. Vrhovno sodišče zato tudi v revizijskem postopku v upravnem sporu pooblaščencu, ki reviziji ni priložil novega pooblastila za zastopanje, začasnega zastopanje ne dovoli, ampak tako revizijo kot nedovoljeno zavrže. 6. Ker je v obravnavani zadevi revizijo vložila pooblaščenka, ki reviziji ni priložila s strani pooblastitelja podpisanega pooblastila za zastopanje, je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima. Vrhovno sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 83. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.