Jedro

Kolikor se odškodnina pokriva s katerim od jamčevalnih zahtevkov, veljajo zanjo roki kot za ostale jamčevalne zahtevke. Če gre torej za škodo na stvari, ki je predmet pogodbe, in ki jo je treba nadomestiti kot odpravo napake z delom, opravljenim v celoti znova, je povrnitev stroškov za odpravo napak en od jamčevalnih zahtevkov in nima narave samostojnega odškodninskega zahtevka (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Poročilu o sodni praksi II/86 str.47). Drugače pa je, kadar škoda izvira iz napake ne pokriva napake same. V takem primeru gre za odškodninski zahtevek po pravilih odškodninskega prava.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo na plačilo zneska 258.013,00 Sit. Ugotovilo je, da je bila tožba vložena prepozno. Toženec je namreč opravil naročeno delo polaganja keramičnih ploščic v tožnikovi novi hiši v maju in juniju 1988. Tožnik je dela prevzel koncem leta 1989. O skritih napakah, za kar gre v tem primeru, mora naročnik obvestiti izvajalca v enem mesecu, ko je bila napaka odkrita, po dveh letih od prevzema pa se naročnik ne more več sklicevati na napake. Tožba je bila vložena po preteku tega roka, zato je prepozna in jo je sodišče zavrglo. Tožnik se ne more sklicevati na splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, ker gre za povrnitev škode po 2. odst. 618.čl. zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljnjem ZOR). Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje.

Proti temu sklepu vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da uveljavlja proti tožencu odškodninski zahtevek. Sodišči pa sta zahtevek obravnavali, kot da gre za jamčevanje za napake. Zato nimata razlogov o dejstvih, ki so pomembna za odločanje o odškodninskem zahtevku. Toženčevo delo ni uporabno. Zato gre za bistveno napako, ki opravičuje tožnika, da razveže pogodbo in zahteva odškodnino. Temelj zahtevka je v 619.čl. ZOR, lahko pa tudi v 154.čl. ZOR.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Odovornost za napake pri pogodbi o delu je v zakonu o obligacijskih razmerjih urejena posebej (5. oddelek v XII. poglavju, členi 614 do 621). Namen take ureditve je po eni strani olajšati naročniku uveljavljanje sankcij za napake, saj naročnikova upravičenja niso odvisna od krivde prevzemnika dela, po drugi strani pa tudi v interesu prevzemnika določa kratke roke in nalaga naročniku obveznost prevzema dela ter veže utemeljenost zahtevka na pravočasno notifikacijo napak. Gre torej za poseben institut s svojimi zakonitostmi, ki so različne od pravil odškodninskega prava. Zato naročnik ne more prosto izbirati, ali bo svoj jamčevalni zahtevek uveljavljal po pravilih, ki veljajo za jamčevanje za napake, ali pa po pravilih odškodninskega prava. Pri tem ne sme motiti dejstvo, da ima naročnik možnost uveljavljati odškodnino poleg jamčevalnih zahtevkov (2. odst. 618.čl., 619.čl. 5. odst. 620.čl. ZOR). Kolikor se nareč odškodnina pokriva s katerim od jamčevalnih zahtevkov, veljajo zanjo roki kot za ostale jamčevalne zahtevke. Če gre torej za škodo na stvari, ki je predmet pogodbe, in ki jo je treba nadomestiti kot odpravo napake z delom, opravljenim v celoti znova, je povrnitev stroškov za odpravo napak en od jamčevalnih zahtevkov in nima narave samostojnega odškodninskega zahtevka (glej pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Poročilu o sodni praksi II/86 str.47). Drugače pa je, kadar škoda izvira iz napake ne pokriva napake same. V takem primeru gre za odškodninski zahtevek po pravilih odškodninskega prava.

V obravnavanem primeru se večji del tožbenega zahtevka nanaša na odpravo napak, to je na popravilo dela, ki ga je toženec slabo opravil. Značilno je, da tožnik sam govori o reklamaciji (tč. I. tožbe) in o odpravi napak (tč. II. tožbe), kar so temeljne značilnosti jamčevalnih zahtevkov. Ne glede na to je vsebina tožnikovega zahtevka - ta pa je odločilna - taka, da se nanaša na odpravo napak prevzemnikovega dela. Nadaljnja zahtevka za povračilo stroškov izvedencev in za pot iz Nemčije domov sta akcesorne narave. Nanašata se na možnost uveljavljanja reklamacije in na ugotavljanje obsega zahtevka. Zato velja za ta zahtevka enako, kot za glavni zahtevek na povrnitev stroškov odprave napak.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).