Jedro

Iz podatkov v spisu ne izhaja, da naj bi pritožnik zavrnilno odločbo o brezplačni pravni pomoči resnično prejel šele tik pred narokom (in posledično ne bi imel dovolj časa poiskati si odvetnika ali se sam pripraviti na narok), dokazov v zvezi s temi trditvami pa pritožnik tudi sicer ni predložil. Prav tako ni navedel nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da se dejansko ni imel možnosti pripraviti na narok, isto pa velja tudi za navedbe, da ni uspel odgovoriti na vlogo tožeče stranke. Ne gre spregledati, da je bil narok za glavno obravnavo na njegovo zahtevo pred tem že dvakrat preklican. Po tem, ko je bila izdana odločba o brezplačni pravni pomoči, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga več, da naroka ne opravi in v zadevi odloči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo izpraznitev stanovanja, navedenega v 1. točki izreka, ter plačilo zneska 2.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Naložilo mu je tudi povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov.

2. Zoper navedeno sodbo se je toženec pritožil (smiselno) iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zahtevku za izpraznitev nepremičnin ugodilo z nosilnimi razlogi, da je tožeča stranka, zoper katero je bil 8. 10. 2018 začet stečajni postopek St ..., tožencu na podlagi 248. člena ZFPPIPP pravilno odpovedala najemno pogodbo z dne 2. 4. 2010. Odpoved je bila tožencu vročena 11. 11. 2019, odpovedni rok pa se je iztekel 31. 12. 2019. Pojasnilo je, da toženčev ugovor, da ima sam terjatev do tožeče stranke, ni pomembna za odločitev o tožbenem zahtevku za izpraznitev. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da najemnina ni bila dogovorjena oziroma je bila dogovorjena v višini 0,00 EUR, kar pomeni, da je toženec tožnikovi nepremičnini uporabljal brezplačno, je tožbenemu zahtevku za izpraznitev nepremičnine in plačilo uporabnine (ki mu toženec ni ugovarjal) v celoti ugodilo.

5. Pritožnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija (med drugim) s ponavljanjem navedb, ki jih je navedel že v vlogi, s katero je zahteval izločitev razpravljajoče sodnice. Ker je bilo o tej zahtevi že pravnomočno odločeno, višje sodišče na navedbe, ki se nanašajo na zahtevo za izločitev sodnice, ne bo odgovarjalo.

6. V zvezi z izvedbo naroka 26. 3. 2021 pritožnik navaja, da je zahteval preklic in preložitev naroka na nedoločen čas, vse do ureditve brezplačne pravne pomoči, čemur pa sodišče prve stopnje ni ugodilo. Pritožnik šteje, da bi sodišče moralo tudi ta narok preložiti, ker ni bil pripravljen na narok in potrebuje odvetnika. Navaja še, da slovenskega jezika ne obvlada 100%.

7. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Kot izhaja iz podatkov v spisu, sodišče prve stopnje pritožnikovi ponovni (že tretji) zahtevi za preložitev naroka 26. 3. 2021 ni ugodilo, ker je ugotovilo, da je bil pritožnikov predlog za brezplačno pravno pomoč zavrnjen (odločba BPP 208/2021 z dne 9. 3. 2021). Pritožnik nepravilno navaja, da glavna obravnava 26. 3. 2021 ni bila opravljena in končana, saj je iz podatkov v spisu razvidno, da je navedenega dne glavna obravnava bila opravljena v prisotnosti toženca, na njej so se izvajali dokazi in bil sprejet sklep, da sodba izide pisno. Kot je razvidno iz zapisnika z naroka, je toženec na tem naroku očitno želel pojasniti razloge, ki se nanašajo na zavrnilno odločbo glede brezplačne pravne pomoči ter nestrinjanje s to odločbo, zaradi česar je tudi zahteval, da se narok preloži (čemur sodišče ni ugodilo, prav tako pa ni dopustilo njegovih navedb, ki se nanašajo na odločbo o brezplačni pravni pomoči, saj to ni predmet obravnavanja v tej zadevi). Pritožnik sicer trdi, da je na naroku zahteval, da se njegova ustna izjava vpiše v zapisnik, čemur sodnica ni ugodila, vendar iz pritožbenih navedb ni mogoče ugotoviti, katere navedbe, nanašajoče se na tožbeni zahtevek, je želel podati. Iz pritožbenih navedb izhaja zgolj to, da je pritožnik želel, da se v zapisnik vnese njegovo nestrinjanje z zavrnilno odločbo o brezplačni pravni pomoči in navedbe, ki se nanašajo na brezplačno pravno pomoč (čemur sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo), v zvezi s tožbenim zahtevkom pa niti v pritožbi ni podal kakršnihkoli (dodatnih) navedb, niti ni navedel, da bi na naroku želel podati navedbe v zvezi s tožbenim zahtevkom.

8. Pritožnik v pritožbi navaja, da slovenskega jezika ne razume popolnoma, da ni imel možnosti, da se (sam) pripravi na narok (ker naj bi odločbo o brezplačni pravni pomoči prejel le nekaj ur pred narokom) ter da ni uspel pravočasno pripraviti odgovora na vlogo tožeče stranke.

9. Višje sodišče tudi tem pritožbenim navedbam ne sledi. Pritožnik zmotno šteje, da je kot tuj državljan, ki naj bi slovenskega jezika ne razumel v celoti (v pritožbi navaja, da ga ne obvlada 100%), že zgolj zato upravičen do brezplačne pravne pomoči. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da naj bi pritožnik zavrnilno odločbo o brezplačni pravni pomoči resnično prejel šele tik pred narokom (in posledično ne bi imel dovolj časa poiskati si odvetnika ali se sam pripraviti na narok), dokazov v zvezi s temi trditvami pa pritožnik tudi sicer ni predložil. Prav tako ni navedel nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da se dejansko ni imel možnosti pripraviti na narok, isto pa velja tudi za navedbe, da ni uspel odgovoriti na vlogo tožeče stranke. Ne gre spregledati, da je bil narok za glavno obravnavo na njegovo zahtevo pred tem že dvakrat preklican. Po tem, ko je bila izdana odločba o brezplačni pravni pomoči, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga več, da naroka ne opravi in v zadevi odloči. Pritožnik je očitno zmotno štel, da je – ne glede na neizpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči – do nje upravičen, vendar to ne opravičuje njegove lastne neaktivnosti v zvezi s postopkom.

10. Pritožnik je v tem postopku vložil več vlog, v nobeni pa ni zatrjeval, da slovenskega jezika ne razume. Tega ni navajal niti na naroku za glavno obravnavo niti ni v postopku na prvi stopnji zahteval tolmača. Nasprotno: iz zapisnika z naroka za glavno obravnavo je razvidno zgolj to, da se ne strinja z zavrnitvijo brezplačne pravne pomoči in da zahteva odvetnika, do katerega šteje, da je upravičen, nobenih navedb pa ni podal v zvezi z (ne)razumevanjem jezika, v katerem teče postopek, kot to (prvič) navaja v pritožbi.

11. V nadaljevanju pritožbe pritožnik obširno navaja okoliščine v zvezi s poslovanjem tožeče stranke, katere direktor je bil, s katerimi pa ne more izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila najemna pogodba za stanovanji pravilno odpovedana v skladu z 248. členom ZFPPIPP in da je pritožnik kljub temu stanovanji še vedno uporabljal (brezplačno). Pritožnik tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni ugovarjal tožbenemu zahtevku za plačilo uporabnine za čas od januarja do junija 2020 (torej v času, ko se je odpovedni rok iztekel, pritožnik pa stanovanj ni izročil tožeči stranki), prav tako tudi ne višini zahtevka. To pa pomeni, da z navedbami, kakršne je podal v tem postopku, navedb in dokazov tožeče stranke ni mogoče izpodbiti, prav tako pa s pritožbenimi navedbami ni mogoče izpodbiti (pravilne) odločitve sodišča prve stopnje.

12. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in materialnopravno pravilno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).