Jedro

Ker izpodbijani pravnomočni del odločitve o zahtevku ne presega v zakonu določene denarne vrednosti, revizija ni dovoljena, zato jo je moralo revizijsko sodišče zavreči.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo nepremoženjske škode, za katero je ugotovilo, da je nastala zaradi napake pri tožničinem zdravljenju. Od zahtevanih 12,450.000,00 SIT je prisodilo: za telesne bolečine 1,500.000,00 SIT, za strah 400.000,00 SIT in enak znesek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo (po vsebini odločitve: sodbo in sklepom) ugodilo pritožbi tožene stranke glede dosojene odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, in v tem delu prvostopenjsko sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, medtem ko je glede dosojene odškodnine za prestani strah zavrnilo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Zoper pravnomočni del sodbe, predvsem pa zoper odločitev o temelju odškodninske odgovornosti, je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava. Revizija je po toženčevem mnenju dovoljena, saj je bilo s sodbo sodišča druge stopnje pravnomočno odločeno o temelju odškodninske odgovornosti, tožbeni zahtevek pa se glasi na znesek 2,300.000,00 SIT. V obširni reviziji graja presojo odškodninske odgovornosti in trdi, da sodišči nista uspeli ločiti med povzročitvijo in zakrivitvijo škode v obravnavanem primeru. Glede prisojene odškodnine za strah revizija meni, da je sodišče precenilo intenzivnost in dolžino trajanja strahu pri tožnici, zmotno uporabilo kriterij pravične denarne odškodnine in dosodilo previsoko odškodnino.

V postopku, ki je bil opravljen po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, ZPP), tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Stranke lahko vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo (ali njen del), izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 tolarjev (prvi in drugi odstavek 367. člena ZPP).

Sodba prve stopnje je v obravnavanem primeru postala pravnomočna glede plačila odškodnine za strah v višini 400.000,00 SIT, glede ostalega dela premoženjskega zahtevka pa je bila razveljavljena.

Sodišče druge stopnje ni posebej (v izreku) razsodilo o podlagi tožbenega zahtevka. O tej je bilo pravnomočno odločeno le glede odškodnine za strah. Ker izpodbijani pravnomočni del odločitve o zahtevku ne presega v zakonu določene denarne vrednosti, revizija ni dovoljena, zato jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).

Dodati je treba, da izrek sodbe druge stopnje ne vsebuje vmesne sodbe o temelju odškodninske odgovornosti - ne glede na obrazložitev in mnenje tožene stranke v reviziji. Tako bo predmet nadaljnjega obravnavanja glede na razveljavitveni sklep druge stopnje tudi še temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke glede preostalega dela zahtevka in bo morala odločba sodišča vsebovati tudi razloge o še vedno spornem temelju odškodninske odgovornosti tožene stranke.

Izrek o zavrnitvi zahteve za povrnitev revizijskih stroškov je zajet v izreku o zavrženju revizije (165. člen ZPP).