Jedro

Predmet revizijske presoje je plačilo sorazmernega dela odpravnine. Gre za premoženjski individualni delovni spor.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo tožbo glede primarnega tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 2. 7. 2010, podpis stare pogodbe ter plačilo mesečnih prikrajšanj pri plači (s sklepom z dne 24. 8. 2010, ki je postal pravnomočen dne 21. 9. 2010). Podrednemu tožbenemu zahtevku je delno ugodilo (s sodbo z dne 3. 2. 2011), in sicer tako da je toženi stranki naložilo plačilo sorazmernega dela odpravnine v višini 2.871,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 2. 2011 do plačila, višji podredni tožbeni zahtevek – za plačilo zneska 628,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 2. 2011 do plačila – pa zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožnik sprejel ponudbo za neustrezno novo zaposlitev, je presodilo, da je upravičen do plačila sorazmernega dela odpravnine, ki ga je sodišče ocenilo na 1/3 odpravnine, do katere bi bil sicer upravičen, če ne bi sklenil nove pogodbe o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje, ki se je strinjalo tako z dejanskimi ugotovitvami kot tudi s pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Navaja, da sta sodišči nižje stopnje nepravilno uporabili materialno pravo, saj sta brez pravne podlage odločili o sorazmernem delu odpravnine. Zakonodajalec ni določil meril za izračun sorazmernega dela odpravnine, temveč je to določitev prepustil delavcu in delodajalcu. Glede na določbo četrtega odstavka 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) bi tožnik torej lahko zahteval le sklenitev dogovora o sorazmernem delu odpravnine. Podrejeno ugovarja tudi višini dosojene odpravnine ter navaja kriterije, ki bi jih sodišči morali upoštevati pri presoji sorazmernega dela odpravnine.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Predmet revizijske presoje je plačilo sorazmernega dela odpravnine. Gre za premoženjski individualni delovni spor. Po 1. točki 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) je v takšnem sporu revizija dovoljena upoštevajoč določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Po drugem in tretjem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je revizija dovoljena v tistih premoženjskopravnih sporih, v katerih vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, ali če jo sodišče v skladu s 367.a členom ZPP dopusti. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (2.871,28 EUR) ne presega revizijskega minimuma in revizija ni bila dopuščena, ni pogojev za njeno vsebinsko obravnavanje.

6. Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 374. člena in 377. členom ZPP revizijo zavrglo.