Jedro

Po petem odstavku 367. člena ZPP pa se ne glede na navedeno določbo 41. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Za slednji primer pa gre tudi v tej zadevi, saj vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je drugi toženki naložilo plačilo 33.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2008 dalje, plačilo 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2008 dalje, plačilo 370,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2009 dalje, plačilo 3.725,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in plačilo mesečne rente v znesku 90,00 EUR od 6. 7. 2010 do marca 2014 z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zoper drugo toženko in zoper tretjo toženko zavrnilo, zahtevek zoper prvo toženko pa zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in drugi toženki naložilo plačilo mesečne rente v znesku 90,00 EUR od 6. 7. 2010 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v ostalem pa pritožbo tožnika in pritožbo druge toženke v celoti zavrnilo.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Na podlagi prve točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je revizija dovoljena v premoženjskih delovnih sporih, v katerih je dovoljena revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. V obravnavani zadevi je na revizijski stopnji sporno plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, kar predstavlja premoženjski spor.

5. Revizijo je mogoče dopustiti le, če vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000,00 EUR, sicer je revizija že po zakonu dovoljena (drugi in tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Po 41. členu ZPP se v primeru, če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, vrednost spornega predmeta določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, pa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Po petem odstavku 367. člena ZPP pa se ne glede na navedeno določbo 41. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (1). Za slednji primer pa gre tudi v tej zadevi, saj vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka.

6. Druga toženka predlaga dopustitev revizije glede zahtevka za nepremoženjsko škodo (33.000,00 EUR), premoženjsko škodo (5.895,6 EUR) in mesečno rento v znesku 90,00 EUR. Upoštevajoč določilo 40. člena ZPP znaša vrednost zadnje navedenega zahtevka 5.400,00 EUR, vrednost celotnega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se v skladu s petim odstavkom 367. člena ZPP ugotavlja s seštevkom vrednosti (delov) zahtevkov, ki so še sporni, pa 44.295,6 EUR. Ker je revizija glede na vrednost spornega predmeta dovoljena po zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

Op. št. (1): Prim. sklep Vrhovnega sodišča II DoR 465/2012 z dne 10. 6. 2013, sodba in sklep II Ips 278/2012 z dne 3. 7. 2014 in sklep II DoR 76/2014 z dne 22. 5. 2014.