Jedro

Ugotovitev, da obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov v trenutku sodnega odločanja o terjatvi iz odškodninskega razmerja še ne nastane, in da je glede tega predvideno odločanje v posebnem davčno - upravnem postopku, vodi do spoznanja, da sodišče v pravdnem postopku z dajatvenim izrekom odloči le o obveznosti plačila odškodnine za izgubljeni zaslužek, ki mora biti tolikšna, da oškodovancu zagotavlja popolno odškodnino. Njegov premoženjski položaj mora biti tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. In ker pomenijo plačila davkov in prispevkov oškodovančeve javnopravne obveznosti (pri tem igra izplačevalec plače le vlogo posrednika, ne pa zavezanca za plačilo javnopravnih dajatev), je treba njegov položaj izenačiti s položajem, kakršnega bi imel v primeru, da ne bi bilo škodnega dogodka. To pa je položaj prejemnika plače, kakršna je. In ta plača je t. i. bruto plača, torej znesek od katerega mora zavezanec za plačilo davščin, to pa je prejemnik plače, plačati javne dajatve.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 447,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

**_Dosedanji potek postopka_**

1. Tožnica je zahtevala plačilo 36.838,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2017 dalje do plačila in plačilo mesečne rente od 3. 4. 2022 dalje v višini 696 EUR do vsakega prvega dne v mesecu z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s posameznim obrokom. V tožbi je navajala, da je bila 12. 5. 2016 poškodovana kot sopotnica v osebnem vozilu, ki je bilo udeleženo v prometni nesreči. Povzročitelj prometne nesreče je imel v času škodnega dogodka svojo odgovornost zavarovano pri toženki.

2. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe z dne 6. 7. 2021. Toženki je naložilo plačilo glavnice v višini 10.079,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 662,30 EUR za čas od 1. 12. 2017 do plačila, od zneska 292,00 EUR za čas od 26. 6. 2018 do plačila in od zneska 9.125,51 EUR od 6. 9. 2018 do plačila. Višji zahtevek (za plačilo glavnice 26.748,83 EUR z obrestmi) je zavrnilo. Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo mesečne rente v višini 696 EUR od 3. 4. 2022. Odločilo je, da mora toženka povrniti tožnici 139,20 EUR pravdnih stroškov.

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo.

_**Okvir spora**_

4. Za odločanje o reviziji je pomembno naslednje: - tožnica se je dne 12. 5. 2016 poškodovala v prometni nesreči, - za prometno nesrečo je bil v celoti odgovoren zavarovanec toženke, - toženka je tožnici iz naslova odškodnine že plačala 41.000 EUR, - tožnica s tožbo zahteva odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, - sporna je le odškodnina zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem in sicer vprašanje, ali je tožnica upravičena do bruto ali neto zneska izgubljenega dohodka.

_**Dopuščeno revizijsko vprašanje**_

5. S sklepom št. II DoR 7/2023 z dne 21. 6. 2023 je bila revizija dopuščena glede dveh vprašanj, in sicer, "ali je tožeča stranka v primeru, ko ji škodo povzroči obvezno zavarovano premikajoče se motorno vozilo, aktivno legitimirana za vtoževanje (in nato prejem) socialnih prispevkov iz odškodnine, ki predstavlja izgubo na osebnem prejemku iz delovnega razmerja od zavarovalnice, pri kateri je sklenjeno odgovornostno avtomobilsko zavarovanje" ter "ali mora biti dejstvo, da gre za obdavčljivo odškodnino, razvidno iz izreka sodbe". Revizijsko sodišče se je zato omejilo le na presojo tistih revizijskih navedb, s katerimi revidentka izpodbija pravno stališče pritožbenega sodišča, na katero se nanašata revizijski vprašanji.

_**Odločitev sodišč nižjih stopenj**_

6. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica zahteva premoženjsko škodo zaradi izpada dohodka, ki se kaže kot razlika med plačo, ki bi jo prejemala, in plačo, ki jo je prejela zaradi koriščenja bolniškega staleža v času zdravljenja. Sodišče je zavzelo stališče, da ne sme odločati o javnopravnih obremenitvah dohodka, temveč lahko tožnici prisodi le celoten (bruto) znesek odškodnine zaradi izgube dohodka. Ker je tožnica z zadnjo spremembo tožbe (vsebinsko gledano) zahtevala plačilo bruto zneska, napačna je bila le njena formulacija tožbenega zahtevka, je sodišče delno ugodilo takemu zahtevku, kar ustreza tudi stališčem sodne prakse.

7. Pritožbeno sodišče se je strinjalo s prvostopenjskim sodiščem in izpostavilo, da je tožničin zaslužek plača v bruto znesku. Zavezanka za plačilo prispevkov je namreč tožnica in ne njen delodajalec. Zaradi tega je tožnica legitimirana za njihovo uveljavljanje. Delodajalec prispevke za zdravstveno, pokojninsko zavarovanje in druge zgolj odvaja zaradi poplačila delavčevih obveznosti.

_**Povzetek navedb strank v revizijskem postopku**_

8. Revidentka trdi, da je odločitev nižjih sodišč v zvezi z odločitvijo glede izgube na osebnem dohodku napačna, ker je sodišče tožnici prisodilo bruto znesek, ki vsebuje tudi socialne prispevke, ki pa jih je moral zavodom plačati delodajalec. Prav tako je napačen izrek sodbe, ker v njem ni ni navedeno, da gre za obdavčljivo odškodnino. V tem primeru lahko pride do situacije, da toženka plača davek tožnici v obliki odškodnine ter nato še davčni upravi in zavodom na podlagi 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Prispevki se plačujejo od plač in ne od odškodnin in izvedba plačila prispevkov s strani zavarovalnice ni mogoča. Izplačilo tožnici bi pomenilo neupravičeno obogatitev tožnice, saj je pred škodnim dogodkom prejemala neto plačo, po sodbi pa je upravičena do neposrednega prejema bruto zneska. Aktivno legitimacijo za prispevke in ostalo razliko med bruto in neto plačo imajo zavodi, kar izhaja iz področnih zakonov, obveznost plačil akontacije dohodnine in višino akontacije v primeru izplačila obdavčljive odškodnine, ko je izplačevalec zavarovalnica, pa določa Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Revidentka tudi trdi, da je sodna praksa, na katero se je sklicevalo pritožbeno sodišče, za konkretni primer neuporabna.

9. Tožnica v odgovoru na revizijo navaja, da toženka nima pravnega interesa za vloženo revizijo. Njen pravni položaj se ne bo spremenil, saj bo v vsakem primeru morala plačati sporni znesek (bodisi tožnici ali zavodom). Toženka ne trdi, da ni dolžna plačati prispevkov in davčnega odtegljaja ali da jih je dolžna plačati v drugačni višini. Toženka ne pojasni pravne podlage za navedbo, ki je tudi vsebovana v drugem vprašanju, in sicer, zakaj bi moralo biti v izreku razvidno, da gre za obdavčljivo odškodnino. Tožnica navaja, da je treba izrek vedno brati skupaj z obrazložitvijo. V vsakem primeru pa za plačilo davkov ne skrbi toženka, ampak pristojni državni organi. Tudi ni res, da bi bila tožnica neupravičeno obogatena, saj bo postavljena v tak položaj, kot če škodnega dogodka ne bi bilo.

**Presoja utemeljenosti revizije**

10. Revizija ni utemeljena.

11. Zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem po prometni nesreči, pomeni izgubljeni zaslužek. Gre namreč za preprečitev povečanja premoženja. Glavno merilo pri določitvi odškodnine je načelo popolne odškodnine, ki določa, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja (169. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

12. Izgubljeni zaslužek je odškodnina za premoženjsko škodo, ki je nastala zaradi telesne poškodbe, katere posledice se odražajo na način, da oškodovanec z (enakim) pridobitnim delom kot pred nesrečo ni več zmožen ustvariti enakega prihodka (174. člen OZ). Zahtevek za povrnitev izgubljenega zaslužka tako pomeni zahtevek za (finančno) kompenzacijo za pridobitno delo, ki ga je oškodovanec opravljal pred škodnim dogodkom. Zahtevani denarni znesek je namenjen vzpostavitvi takšnega premoženjskega stanja oškodovanca, kakršno bi bilo brez škodnega dogodka.1

13. Izhodiščni položaj za ugotavljanje prikrajšanja je oškodovančeva pridobitna sposobnost pred škodnim dogodkom. Oškodovanec je premoženjsko prikrajšan, do premoženjskega prikrajšanja pa je prišlo zaradi njegove (delne) nezmožnosti za delo. Finančna kompenzacija za opravljeno delo delavca je v bruto sistemu prejemkov izražena v obliki bruto plače (kot taka je določena tudi v pogodbi o zaposlitvi) in predstavlja zaslužek delavca. Premoženje delavca predstavlja celotna bruto plača, ki je sestavljena iz dela, ki se v obliki neto plače izplača delavcu, in dela, ki ga tvorijo prispevki (za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in drugi prispevki), ki jih delodajalec zgolj odvaja zaradi poplačila delavčevih obveznosti.2 Pri določanju višine odškodnine iz naslova izgubljenega zaslužka mora tako načelo popolne odškodnine pomeniti vzpostavitev položaja, v katerem je oškodovancu omogočeno izenačenje tako glede finančne kompenzacije v obliki neto prihodka kot glede dela, ki je namenjen plačevanju davkov in prispevkov.

14. Na identično (revizijsko) pravno vprašanje (in v bistvenem enake revizijske navedbe) je Vrhovno sodišče toženki že odgovorilo v odločbi II Ips 13/2023 z dne 6. 9. 2023. V navedeni odločbi je Vrhovno sodišče opisalo genezo sodne prakse, razloge, zakaj je dotedanja praksa presežena, in obrazložilo odstop od nje.

15. Ugotovitev, da obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov v trenutku sodnega odločanja o terjatvi iz odškodninskega razmerja še ne nastane in da je glede tega predvideno odločanje v posebnem davčno - upravnem postopku, vodi do spoznanja, da sodišče v pravdnem postopku z dajatvenim izrekom odloči le o obveznosti plačila odškodnine za izgubljeni zaslužek, ki mora biti tolikšna, da oškodovancu zagotavlja popolno odškodnino. Njegov premoženjski položaj mora biti tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. In ker pomenijo plačila davkov in prispevkov oškodovančeve javnopravne obveznosti (pri tem igra izplačevalec plače le vlogo posrednika, ne pa zavezanca za plačilo javnopravnih dajatev), je treba oškodovančev položaj izenačiti s položajem, kakršnega bi imel v primeru, če ne bi bilo škodnega dogodka. To pa je položaj prejemnika plače, kakršna je. In ta plača je t. i. bruto plača, torej znesek, od katerega mora zavezanec za plačilo davščin, to pa je prejemnik plače, plačati javne dajatve. Pri tem ničesar ne spremeni dejstvo, da te zneske v imenu in za račun prejemnika plače nakaže delodajalec kot izplačevalec plače neposredno osebi, ki jo določa zakon. Plačilo teh odtegljajev je zato plačilo prejemnika plače, natančneje plačilo v imenu in na račun prejemnika plače - ne njemu na roke oziroma na njegov (transakcijski) račun, temveč zanj državi.3 Gre torej za izenačitev oškodovančevega bruto plačnega položaja z njegovim bruto plačnim položajem pred škodnim dogodkom.

16. V sistemu bruto prejemkov delavca premoženjsko prikrajšanje konkretnega oškodovanca opredeljuje razlika med bruto plačo pred škodnim dogodkom in bruto prejemki (nadomestilom) po škodnem dogodku. V konkretni zadevi uporabljeno merilo za določanje višine odškodnine je zato pravilno. Plačila davkov in prispevkov so namreč stvar drugih (davčnoupravnih) postopkov in ne pravdnega postopka, v katerem se odloča o odškodnini. Odgovor na prvo vprašanje je tako pozitiven, na drugo pa negativen.4

17. Na uporabo zgoraj navedene odločbe Vrhovnega sodišča ne vpliva določba 18. člena ZOZP, kot to zmotno meni revidentka.5 Z ZOZP je krita škoda, ki je z motopnim vozilom povzročena osebam, ki so udeležene v škodnem dogodku, torej neposrednim udeležencem. Oškodovanec je upravičen zahtevati povračilo tiste dejanske škode, ki je pravno priznana. To škodo lahko oškodovanec zahteva od zavarovalnice, pri kateri je povzročitelj zavarovan. Posredni ali indirektni oškodovanci, to so osebe, ki niso bile neposredno udeležene v škodnem dogodku, pa imajo pravico uveljavljati odškodninski zahtevek proti zavarovalnici le v primeru, če je tako določeno z ZOZP. V nasprotnem primeru za takšno tožbo niso aktivno legitimirani. ZOZP sicer daje v prvem odstavku 18. člena aktivno legitimacijo zavodom za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: zavodi) za kritje stroškov zdravljenja in druge nujne stroške ter za sorazmeren del prispevkov.6 Vendar s tem ne posega v aktivno legitimacijo neposrednega oškodovanca. Še manj mu to pravico jemlje. Omenjena določba 18. člena ZOZP namreč ne ureja razmerja med zavodi in oškodovancem. Na oškodovančevo aktivno legitimacijo pa tudi ne vpliva morebitno dvojno nakazilo prispevkov,7 kot to navaja revidentka. Takemu hipotetičnemu položaju se toženka lahko izogne z drugimi pravnimi instituti. Tožnica, kot neposredna oškodovanka, je primarno upravičena zahtevati, da se jo postavi v premoženjski položaj, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. To pa je položaj prejemnika (bruto) plače. _**Odgovor na revizijsko vprašanje:**_

18. Tožnica je torej aktivno legitimirana zahtevati izgubljeni zaslužek, ki mora oškodovankin položaj, skladno z merilom popolne odškodnine, izenačiti s položajem z bruto plačo pred škodnim dogodkom, za katerega je zaradi škodnega dogodka prikrajšana, oziroma, ki nadomešča zaradi škodnega dogodka izgubljeni del plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. O obveznosti obračuna in plačila davkov je predvideno odločanje v posebnem davčno - upravnem postopku. Premoženjski položaj mora biti tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka _**Odločitev o reviziji:**_

19. Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je bilo treba revizijo toženke na podlagi določbe 378. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) kot neutemeljeno zavrniti.

_**Odločitev o revizijskih stroških:**_

20. Izrek o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Toženka z revizijo ni uspela, zato sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Dolžna pa je tožnici povrniti njene stroške odgovora na revizijo. Ti znašajo 447,98 EUR.

_**Sestava senata in glasovanje**_

21. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sodba VS RS II Ips 13/2023 z dne 6. 9. 2023. 2 Gl. sodbo VS RS VIII Ips 47/2020 z dne 19. 10. 2021. 3 Sodba VS RS št. II Ips 13/2023 z dne 6. 9. 2023, tč. 22. 4 Beseda "bruto" je v izreku odločbe tudi nepotrebna in dejstvo, da gre za bruto znesek, izhaja iz same obrazložitve sodne odločbe. 5 Gre za določbo prvega odstavka 18. člena ZOZP, ki se glasi: "Z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti so kriti tudi odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške, nastale v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, ter za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote. " 6 Glej tudi: G. Ristin, T. Korbar, S. Simoniti, v: Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) s komentarjem, Slovensko zavarovalno združenje, 2008, str. 122. 7 Prejem bruto plače (torej s prispevki) v obliki odškodnine in plačilo prispevkov zavodu direktno s strani zavarovalnice na podlagi 18. člena ZOZP.