Jedro

Odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku je bila zakonita in je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo z iztekom odpovednega roka. Taka odločitev pa pomeni, da je neutemeljen tudi zahtevek za reintegracijo in prav tako tudi za vse denarne zahtevke za čas od prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela. Prav tako v takem primeru ni podlage za odločanje o odškodnini po 118. členu ZDR.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo Pd 339/2009 z dne 5. 3. 2010 ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 9. 2009 in da delovno razmerje med strankama ni prenehalo. Ugodilo je tudi reintegracijskemu in reparacijskim zahtevkom. Sodišče druge stopnje je z odločbo Pdp 581/2010 z dne 26. 5. 2010 pritožbi tožene stranke deloma ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede reintegracijskega in reparacijskih zahtevkov in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V delu glede ugotovljene nezakonitosti odpovedi in o obstoju delovnega razmerja pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo.

2. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju o reintegracijskem in reparacijskih zahtevkih odločilo tako, da je na podlagi 118. člena ZDR razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem odločitve sodišča, do tega dne priznalo tožniku vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, ter ugotovilo tudi obstoj tožnikove terjatve iz naslova odškodnine po 118. členu ZDR. Ker je istočasno ugotovilo tudi obstoj terjatve tožene stranke iz naslova odpravnine (po 109. členu ZDR), je toženi stranki naložilo plačilo le v višini razlike.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh strank le deloma ugodilo v delu glede zamudnih obresti, v ostalem pa je pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnik vlaga zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z odločitvijo sodišča o razvezi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče bi moralo prvenstveno upoštevati interes tožnika, da se vrne na delo.

5. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Med strankama je bila sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožnik je odpoved izpodbijal z eno tožbo, v kateri je uveljavljal vse tožbene zahtevke. Glede na odločitev sodišča druge stopnje v odločbi Pdp 581/2010 pa je bilo o zahtevkih tožnika odločeno z dvema pravnomočnima sodbama: o zakonitosti odpovedi s pravnomočno sodbo Pdp 581/2010 z dne 26. 5. 2009, o reintegracijskem in reparacijskih zahtevkih pa s pravnomočno sodbo Pdp 1145/2010 z dne 16. 12. 2010. Ne glede na to pa gre za eno sporno razmerje in tudi odločitvi sta med seboj neločljivo povezani oziroma soodvisni.

8. Zoper pravnomočno sodbo Pdp 581/2010 je revizijo vložila (samo) tožena stranka in z revizijo uspela. S sodbo VIII Ips 32/2012 z dne 19. 3. 2012 je Vrhovno sodišče spremenilo pravnomočno odločitev nižjih sodišč in zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku zakonita in je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo z iztekom odpovednega roka. Taka odločitev pa pomeni, da je neutemeljen tudi zahtevek za reintegracijo in prav tako tudi za vse denarne zahtevke za čas od prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela. Prav tako v takem primeru ni podlage za odločanje o odškodnini po 118. členu ZDR.

9. Zoper pravnomočno odločitev o razvezi pogodbe o zaposlitvi (ne pa izrecno tudi zoper odločitev o odškodnini), je revizijo vložil le tožnik. V takem primeru revizijsko sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki je vložila revizijo (359. člen v zvezi s 383. členom ZPP). Glede na odločitev v sodbi VIII Ips 32/2012 bi bilo mogoče v obravnavani zadevi le zavrniti tudi preostale tožbene zahtevke in tožnik drugačne, zanj ugodnejše rešitve z revizijo ne more doseči. 10. Glede na navedeno tožnik za revizijo v tem sporu nima pravnega interesa. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen v zvezi s 374. členom ZPP).