Jedro

V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, pri čemer določbe ni mogoče razumeti drugače, kot da morajo biti v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tudi posamezni izvršilni naslovi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. in 3. točki izreka potrdi.

Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi zavarovanja izvršljive terjatve upnika v znesku glavnice 110,75 EUR, stroškov predloga v višini 27,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa do plačila, ter nadaljnjih izvršilnih stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o njihovi odmeri dalje do plačila, dovolilo vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini, last dolžnika do celote, v korist upnika (1. točka izreka sklepa), v preostalem delu je predlog za zavarovanje zavrnilo (2. točka izreka), zavrnilo pa je tudi predlog za priznanje stroškov izvršilnega predloga v znesku nad 27,44 EUR (3. točka izreka).

Upnik je zoper zavrnilni del sklepa vložil ugovor, ki ga je sodišče pravilno obravnavalo kot pritožbo, saj je ugovor pravno sredstvo, ki ga ima le dolžnik (drugi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava in napačno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da je upnik sestavil seznam izvršilnih naslovov v skladu s 145. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), v katerem je upošteval neplačane obveznosti, ki so nastale iz naslova opravljanja dopolnilne dejavnosti, pri tem pa zavezanec ni zavezan oddajati izplačilne liste, temveč je obveznost za plačilo pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter za zdravstveno zavarovanje zakonsko določena. Sklicuje se na določbe ZPIZ in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pri čemer navaja, da se prispevki plačujejo v pavšalnih zneskih, ki jih določi pristojni zavod. Predlaga razveljavitev sklepa in dovolitev zavarovanja davčnega dolga tudi iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pogoje za zastavno pravico kot sredstvo zavarovanja predpisuje ZIZ v 243. členu in določa, da ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini (ZDavP-2, ki se v konkretnem primeru uporablja, ne določa drugačnih oziroma dodatnih pogojev za zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe). V konkretnem primeru upnik uveljavlja zavarovanje denarne terjatve, tako da se zastavlja le še vprašanje obstoja drugega pogoja, torej obstoja izvršilnega naslova.

ZIZ v 17. členu opredeljuje izvršilne naslove in v 3. točki drugega odstavka določa, da je to tudi druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. V konkretnem primeru upnik predlaga zavarovanje davčnega dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in iz naslova zdravstvenega zavarovanja, pri čemer kot izvršilni naslov navaja seznam izvršilnih naslovov. Višje sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da priložena listina nima lastnosti seznama izvršilnih naslovov, kot je opredeljen v 9. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2. Po tej določbi mora biti namreč v seznamu izvršilnih naslovov za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, pri čemer določbe ni mogoče razumeti drugače, kot da morajo biti v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tudi posamezni izvršilni naslovi, ki so v zvezi z izterjavo davkov in tudi prispevkov opredeljeni v 1. do 8. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 (to bi lahko bil izvršljiv obračun davka, ki v skladu s četrtim odstavkom 49. člena ZDavP-2 vsebuje tudi obračun prispevkov za socialno varnost, ali izvršljiv sklep davčnega organa oziroma izvršljiv plačilni nalog). Ne glede na zakonsko določeno obveznost plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje mora torej obstajati izvršilni naslov za izterjavo posameznega prispevka, več izvršilnih naslovov skupaj pa lahko tvori seznam izvršilnih naslovov kot poseben izvršilni naslov. Listina, ki jo upnik uveljavlja kot seznam izvršilnih naslovov, pa je dejansko le izpisek iz kontov oziroma seznam obveznosti dolžnika iz naslova prispevkov, saj je v njem naveden le čas, na katerega se prispevki nanašajo, datum izvršljivosti ter višina prispevka, medtem ko posamezni izvršilni naslovi niso navedeni. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo predlog za zavarovanje v navedenem obsegu (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), posledično pa tudi predlog za priznanje stroškov izvršilnega predloga, ki presega obseg, v katerem je bilo zavarovanje dovoljeno (3. točka izreka izpodbijanega sklepa).

Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

Ker upnik s pritožbo ni uspel, stroški pritožbenega postopka niso bili potrebni in jih zato krije sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).