Jedro

Dopustitev revizije je bila predlagana glede pravnih vprašanj: - ali je v okviru rednega vzdrževanja po drugi alineji četrtega odstavka 118. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) oziroma 51. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) podana tudi dolžnost upravnika večstanovanjske stavbe skrbeti za varnost pohodne površine vetrolova za vsakodnevno uporabo v skupnih prostorih večstanovanjske stavbe in - ali uporaba v snežnih razmerah pomeni vsakodnevno uporabo pohodne površine vetrolova večstanovanjske stavbe in ali je upravnik v primeru, da nevarna lastnost tal nastopi v razmerah, ki se pojavijo redko (sneženje, nanašanje snega s čevlji v vetrolov), tudi v takih primerih v okviru rednega vzdrževanja dolžan opaziti zmanjšanje drsnosti tal in tla ustrezno zavarovati.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica A. A. je 18. 12. 2009 padla v zaprtem vetrolovu bloka v L., S. ..., in se telesno poškodovala. Trdila je, da so bila tla mokra, spolzka in poledenela. S tožbo je zahtevala odškodnine od prvotožene stranke, ki je upravnik stavbe in od drugotožene stranke, pri kateri naj bi imel upravnik zavarovano svojo odgovornost. 2. Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo, s katero je razsodilo, da je tožničin zahtevek po temelju utemeljen. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh toženk zavrnilo in vmesno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Drugotožena zavarovalnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo drugostopenjskega sodišča. Trdi, da je odločitev, da je upravnik krivdno odgovoren za tožničino škodo, materialnopravno zmotna ter predlaga dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: - ali je v okviru rednega vzdrževanja po drugi alineji četrtega odstavka 118. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) oziroma 51. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) podana tudi dolžnost upravnika večstanovanjske stavbe skrbeti za varnost pohodne površine vetrolova za vsakodnevno uporabo v skupnih prostorih večstanovanjske stavbe in - ali uporaba v snežnih razmerah pomeni vsakodnevno uporabo pohodne površine vetrolova večstanovanjske stavbe in ali je upravnik v primeru, da nevarna lastnost tal nastopi v razmerah, ki se pojavijo redko (sneženje, nanašanje snega s čevlji v vetrolov), tudi v takih primerih v okviru rednega vzdrževanja dolžan opaziti zmanjšanje drsnosti tal in tla ustrezno zavarovati.

Pojasnjuje, da je tožnica trdila, da je padla zaradi ledu, ki naj bi se naredil v vetrolovu, upravniku pa je očitala opustitev ustreznega čiščenja ter celo posipanja v vetrolovu, ne pa, da bi bila tla spolzka zaradi nanesenega snega. Sodišči sta odgovornost upravnika zgradili na ugotovitvi izvedenca, da je faktor zdrsnosti padel pod mejo 0,50, nista pa ugotovili, da bi bil v vetrolov nanesen sneg. Poledenelost tal v vetrolovu ni bila ugotovljena. Mejna vrednost, na katero se sklicuje izvedenec, velja le za javne stavbe in ustanove. Napačen je zaključek, da bi moral upravnik takšno zdrsnost zaznati ter nevarnost nevtralizirati ali s protizdrsnim premazom ali s položitvijo protizdrsne podlage ali/in z namestitvijo opozorila. SPZ v drugi alineji četrtega odstavka upravniku nalaga le skrb za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov; upravnika torej zavezuje k rednim vzdrževalnim delom in ne k vsem vzdrževalnim delom. Zgolj redna vzdrževalna dela so upravnikova dolžnost tudi po 51. členu SZ-1. Iz določil SZ-1 in iz določil Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) izhaja, da so vzdrževalna dela namenjena le temu, da se ohranjajo pogoji za bivanje, ne da bi se spremenila namembnost objekta. Redno vzdrževanje pomeni zgolj ohranjanje objekta v stanju, v katerem je. V konkretnem primeru bi redno vzdrževanje pomenilo popravilo tal, če bi bila ta poškodovana ali vidno obrabljena. Zajema menjavo izrabljenih ali pokvarjenih stvari, manjša popravila stvari, ki že obstajajo, popravila naprav, nabave z namenom zamenjave obstoječih stvari. Presežek pomeni investicijsko vzdrževanje. Glede na navedeno spremljanje lastnosti tal oziroma varnosti vgrajenih objektov, ki se glede na ugotovitve izvedenca spreminjajo z vremenskimi razmerami oziroma z nanašanjem snega s čevlji, ne sodi med redna vzdrževalna dela, ki bremenijo upravnika. Spremljanje takih lastnosti po mnenju drugotožene zavarovalnice tudi presega pojem profesionalne skrbnosti osebe, ki se ukvarja z upravljanjem.

Drugotožena stranka graja tudi presojo, da je podana njena pasivna legitimacija. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj v tej zvezi dopusti revizijo glede pravnega vprašanja: - ali navedba predmeta v zavarovalni pogodbi z vsebino „stanovanjski blok s petnajstimi stanovanji, hišna in zemljiška posest“ pomeni zavarovanje civilne odgovornosti upravnika.

Navaja, da je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da je bila z zavarovalno polico, št. 1 zavarovana civilna odgovornost upravnika, ker naj bi to izhajalo tako iz zavarovalne police kot iz izpovedi zavarovalniškega zastopnika. Pritožbeno sodišče je tako stališče sprejelo, češ da je bistvena navedba zavarovanca. To stališče pa je po presoji drugotožene stranke materialnopravno zmotno. Določila police glede predmeta zavarovanja so povsem jasna in ta (predmet) ni civilna odgovornost prvotožene stranke, pač pa le stanovanjski blok s petnajstimi stanovanji in hišna ter zemljiška posest in s tem premoženjski interes stanovalcev bloka na naslovu S. Zavarovanje civilne odgovornosti upravnika bi moralo biti v zavarovalni pogodbi izrecno zapisano in tega ne moreta nadomestiti niti zapis, da je zavarovanec upravnik, niti izpoved zastopnika.

Uveljavlja tudi kršitev procesnih pravic, a glede nje dopustitve revizije ne predlaga.

4. Vsebinske predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so podane, zato je Vrhovno sodišče predlog skladno z določbo tretjega odstavka 367.c člena istega zakona zavrnilo.