Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je nadomeščanje članov pritožbenih senatov zaradi njihove kratkotrajne odsotnosti (npr. za posamičen sejni dan zaradi bolniške odsotnosti ali dopusta) skladno s predpisi in pravico do naravnega sodnika ter poštenega sojenja.

- ali odločanje o pritožbi v okoliščinah konkretne zadeve pomeni obstoj razlogov iz 5. oziroma 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), - ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča glede védenja toženke o vrsti pravnega režima na sporni nepremičnini, ki se nahaja v območju z občinskim odlokom razglašenega zdraviliškega kompleksa kot naselbinskega spomenika.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je nadomeščanje članov pritožbenih senatov zaradi njihove kratkotrajne odsotnosti (npr. za posamičen sejni dan zaradi bolniške odsotnosti ali dopusta) skladno s predpisi in pravico do naravnega sodnika ter poštenega sojenja? - Ali odločanje o pritožbi v okoliščinah konkretne zadeve pomeni obstoj razlogov iz 5. oziroma 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)? - Ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča glede védenja toženke o vrsti pravnega režima na sporni nepremičnini, ki se nahaja v območju z občinskim odlokom razglašenega zdraviliškega kompleksa kot naselbinskega spomenika?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo toženkin predlog za obnovo postopka, kar je z zavrnitvijo njene pritožbe potrdilo še sodišče druge stopnje.

2. Zoper to odločbo toženka vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje pomembnost pravnih vprašanj: 1) Ali se v primeru, ko gre za vprašanje pravice do revizije zoper drugostopenjsko odločbo o pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka, besedna zveza "odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča" iz tretjega odstavka 125. člena ZPP-E nanaša na sodbo, ki jo je izdalo prvostopenjsko sodišče (torej na meritorno končanje postopka na prvi stopnji), ali na sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče odločilo o predlogu za obnovo postopka (torej na končanje postopka s predlogom za obnovo postopka na prvi stopnji)? 2) Ali je nadomeščanje predsednika ali članov pritožbenih senatov zaradi njihove kratkotrajne odsotnosti (npr. za posamičen sejni dan zaradi bolniške odsotnosti ali dopusta) skladno s predpisi in pravico do naravnega sodnika ter poštenega sojenja? 3) Ali odločanje po nasprotni tožbi, če se sodišče odloči, da tožbe in nasprotne tožbe ne bo obravnavalo skupaj, postopek po tožbi pa prekine do odločitve o nasprotni tožbi ter po pravnomočnosti sodbe po nasprotni tožbi sodbo po tožbi opre na pravnomočno sodbo po nasprotni tožbi, predstavlja "sodelovanje v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom" iz 5. točke 70. člena ZPP? 4) Ali odločanje o pritožbi v senatu, če so bila predmet pritožbene presoje v drugem postopku med istima pravdnima strankama ista pravna in dejanska vprašanja kot v obravnavani zadevi, predstavlja "sodelovanje v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom" iz 5. točke 70. člena ZPP? 5) Ali odločanje po nasprotni tožbi, če se sodišče odloči, da tožbe in nasprotne tožbe ne bo obravnavalo skupaj, postopek po tožbi pa prekine do odločitve o nasprotni tožbi ter po pravnomočnosti sodbe po nasprotni tožbi sodbo po tožbi opre na pravnomočno sodbo po nasprotni tožbi, predstavlja "druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti" iz 6. točke 70. člena ZPP? 6) Ali odločanje o pritožbi v senatu, če so bila predmet pritožbene presoje v drugem postopku med istima pravdnima strankama ista pravna in dejanska vprašanja kot v obravnavani zadevi, predstavlja "druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti" iz 6. točke 70. člena ZPP? 7) Ali se šteje, da naslovnik predpisa ve za posebni pravni režim na parceli, ki je razglašen s tem predpisom, če ta parcela ni izrecno našteta med parcelami, s katerimi se v predpisu opisuje geografsko območje s takim režimom, ker se v predpisu navajajo le zunanje (meje) parcele? 8) Ali mora stranka pravdnega postopka izrecno zahtevati, da priloge k občinskemu predpisu, ki se objavlja v Uradnem listu, niso bile objavljene, da bi sodišče to upoštevalo pri svoji presoji? Ali velja torej domneva, da so občinski predpisi vedno objavljeni v celoti in z vsemi prilogami in morajo stranke pravdnega postopka zatrjevati in dokazovati nasprotno? 9) Za sodišče velja, da pozna pravo; ali "poznavanje prava" obsega tudi vprašanje, ali je bil predpis ali kakšna njegova priloga objavljena, kot to zahteva 154. člen Ustave? 10) Ali prisotnost v kraju zadošča za zaključek, da je podano zavedanje o obstoju posebnega pravnega režima na omejenem geografskem območju v kraju? 11) Ali je iz dejstva, da v naravi obstaja javna pot, mogoče sklepati o vrsti konkretnega pravnega režima na parceli, po kateri poteka ta pešpot?

3. Predlog je delno utemeljen.

4. Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 367.a člena ZPP dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ter njegov razvoj v sodni praksi; kar je zlasti v primerih, ko te ni oziroma ta ni enotna.

5. Vrhovno sodišče zaključuje, da so glede vprašanj iz izreka izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo v tem obsegu v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP dopustilo.