Jedro

Glede na prisotnost zaposlenih tožene stranke v polnilnici v (manjšem) kraju, da se nepremičnina nahaja v okviru zdraviliškega kompleksa in na javno objavo Odloka, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da bi lahko tožena stranka kot povprečno skrbna stranka vedela, da za parcelo št. 315 k.o. ... velja posebni režim po Odloku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti tožeči stranki 1.338,10 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka z dne 28. 12. 2018. Po vpogledu v Odlok o razglasitvi zdraviliškega kompleksa ... za naselbinski spomenik Občine ... (v nadaljevanju: Odlok) in mapno kopijo je ugotovilo, da se nepremičnina parc. št. 315 k.o. ... dejansko nahaja v okviru zdraviliškega kompleksa ..., ki je bil z Odlokom razglašen za naselbinski spomenik. Odlok predstavlja splošni pravni akt Občine ... in s tem podzakonski predpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 85/97. Tožena stranka bi se ob zadostni skrbnosti lahko že tekom pravnomočno končanega postopka seznanila z Odlokom in z dejstvom, da je nepremičnina parc. št. 315 k.o. ... del naselbinskega spomenika. Ob zadostni skrbnosti bi se morala oziroma bi se lahko o dejstvu, ali nepremičnina parc. št. 315 k.o. ... predstavlja javno dostopno površino, pozanimala že v pravnomočno končanem postopku, kot se je kasneje v izvršilnem postopku. Tožena stranka ni ravnala z zadostno procesno skrbnostjo v pravnomočno končanem postopku.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da nima sedeža v R., tam ne opravlja dejavnosti, saj je na cevovodu, vrtini RgS-2/88 in piezometru V-6/67 opravljala le občasna vzdrževalna dela. Prav tako se ne ukvarja z zdraviliško dejavnostjo, zato ji režimi uporabe parc. št. 315 k.o. ..., na kateri se nahajata vrtina in cevovod, niso poznani tako v dejanskem kot v pravnem smislu. Drugi člen Odloka določa po katerih mejah parcel poteka zunanja meja območja zdraviliškega kompleksa ... oziroma naselbinskega kulturnega spomenika. Odlok v 2. členu taksativno ne našteva vseh parcel, ki spadajo pod zdraviliški kompleks oziroma naselbinski kulturni spomenik, ki je zavarovan z Odlokom in Zakonom o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju: ZVKD-1), za katerega velja poseben režim. Nepremičnina parc. št. 315 k.o. ... ni navedena v 2. členu Odloka, saj ne predstavlja zunanje parcele zdraviliškega kompleksa oziroma naselbinskega kulturnega spomenika. Da se je tožena stranka seznanila z dejstvom, da nepremičnina parc. št. 315 k.o. ... leži na območju naselbinskega spomenika, so ji za potrebe izvršilnega postopka povedali šele na Občini ..., sicer tega še danes ne bi vedela. Tožena stranka je morala opraviti geodetsko identifikacijo območja naselbinskega spomenika in ugotoviti ali vanj spada tudi parc. 315 k.o. ... . Zgolj na podlagi naštetih parcel v 2. členu Odloka si ni bilo mogoče ustvariti predstave, da parcela št. 315 k.o. ... spada v naselbinski spomenik, saj je parcela nekaj 100 metrov oddaljena od hotelov in drugih stavb okrog zdraviliškega trga v ... . Priloga iz 4. člena Odloka ni bila objavljena v Uradnem listu RS in si jo je morala tožena stranka pridobiti neposredno od Občine ... . Zato iz objavljenega Odloka ni imela možnosti, da bi ugotovila, da spada v območje naselbinskega spomenika tudi parcela št. 315 k.o. ... . Tega ni mogla vedeti in sklepati niti iz stanja na terenu, saj parc. št. 315 k.o. ... leži na območju, ki je brez zgradb, je neposeljeno in oddaljeno od zdraviliškega kompleksa v ..., kot je razvidno iz priloženega grafičnega prikaza parc. št. 315 k.o. ..., in portala e-prostor, ki se naj šteje kot del navedb tožene stranke v pritožbi.

3. Tožeča stranka po pooblaščenki v odgovoru na pritožbo navaja, da je stališče malo verjetno, toliko bolj ob vztrajnem zatrjevanju tožene stranke v pravdnih postopkih pri Okrožnem sodišču v Celju P 419/2011, P 749/2011 in predmetnem, da je lastnica cevovoda, ki je vkopan na parc. št. 315 k.o. ..., ki spada v območje naselbinskega spomenika po občinskem Odloku iz leta 1997. Tožena stranka oziroma njeni pravni predniki so s polnilnico navzoči v R. preko 25 let. Sodišče je pravilno zaključilo, da bi se lahko v okviru postopka na prvi stopnji ob zadostni skrbnosti seznanila z občinskim Odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, torej je javno dostopen. Tožena stranka ima v R. polnilnico mineralne vode, do katere vodijo cevovodi tudi skozi del naselbinskega spomenika zdraviliškega kompleksa, zato je neutemeljena trditev, da ji režimi uporabe zemljišč niso poznani. Prav tako je v predmetnem postopku trdila, da ima pravico dostopati do naprav na parc. št. 315 k.o. ... na drugih pravnih podlagah oziroma stvarnopravnih upravičenjih (služnost, stavbna pravica). Če bi bila dovolj skrbna, bi se tekom postopkov, ki so tekli preko devet let, lahko pozanimala o pravnem režimu zemljišča. Iz Odloka izhaja, da je karta varovanega spomenika zdraviliškega kompleksa sestavni del Odloka. Ob primerni skrbnosti bi že ob vpogledu v karto lahko ugotovila, da je parc. št. 315 k.o. ... znotraj zdraviliškega kompleksa. Za to ugotovitev ni potrebna geodetska identifikacija. To se da ugotoviti iz laičnega vpogleda v karto, ki jo je tožena stranka priložila predlogu za obnovo postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je očitek, da so razlogi sodišča v sklepu zelo splošni in nič konkretni, da sklep ne more izpolniti standarda obrazloženosti in da gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, da ne omogoča toženi stranki, da bi se seznanila z razlogi za odločitev, da to pomeni nepošteno sojenje in kršitev pravice do izjave ter pravnih sredstev.

6. Sodišče prve stopnje je sledilo toženi stranki in ugotovilo kot odločilno, da se nepremičnina parc. št. 315 k.o. ... nahaja v okviru zdraviliškega kompleksa. Nato je zaključilo, da bi se glede na javno objavo Odloka1 lahko tožena stranka ob zadostni procesni skrbnosti prej seznanila, da je ta parcela z Odlokom razglašena za naselbinski spomenik in da predstavlja javno dostopno površino (7. točka obrazložitve). Tožena stranka v predlogu za obnovo ni zatrjevala, kar v pritožbi: (-) da 2. člen Odloka določa po katerih mejah parcel poteka zunanja meja območja zdraviliškega kompleksa ... oziroma naselbinskega kulturnega spomenika, (-) da odlok v 2. členu taksativno ne našteva vseh parcel, ki spadajo pod zdraviliški kompleks oziroma naselbinski kulturni spomenik, ki je zavarovan z Odlokom in Zakonom o varstvu kulturne dediščine, za katerega velja poseben režim, (-) da nepremičnina parc. št. 315 k.o. ... ni navedena v 2. členu Odloka, saj ne predstavlja zunanje parcele zdraviliškega kompleksa oziroma naselbinskega kulturnega spomenika, (-) da je morala opraviti geodetsko identifikacijo območja naselbinskega spomenika in ugotoviti ali vanj spada tudi parc. 315 k.o. ..., (-) da si zgolj na podlagi naštetih parcel v 2. členu Odloka ni bilo mogoče ustvariti predstave, da parcela št. 315 k.o. ... spada v naselbinski spomenik, saj je parcela nekaj 100 metrov oddaljena od hotelov in drugih stavb okrog zdraviliškega trga v ..., (-) da priloga iz 4. člena Odloka ni bila objavljena v Uradnem listu RS, (-) da iz objavljenega Odloka ni imela možnosti, da bi ugotovila, da spada v območje naselbinskega spomenika tudi parcela št. 315 k.o. ..., (-) da tega ni mogla vedeti in sklepati niti iz stanja na terenu, saj parc. št. 315 k.o. ... leži na območju, ki je brez zgradb, da je neposeljeno in oddaljeno od zdraviliškega kompleksa v ...2. V pritožbi ni pojasnila zakaj teh novot ni mogla podati pravočasno v predlogu pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje jih zato ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP).

7. Tožena stranka se v pritožbi sklicuje na predlog za obnovo postopka in ponavlja nekatere trditve. Vendar tudi če nima (formalnega) sedeža v R., da tam ne opravlja (pretežnega dela) svoje dejavnosti, to ne pomeni, da ni s svojimi zaposlenimi prisotna v kraju in da ne bi mogla imeti vèdenja o posebni pravni naravi zdraviliškega kompleksa3. V predlogu za obnovo postopka je med drugim zatrjevala, da je vložila ugovor zoper sklep o izvršbi in navajala, da je asfaltirana pešpot javna površina, kar je povzela po ustnem izročilu svojih zaposlenih v Polnilnici v ... (stran 4 predloga, list. št. 548 spisa). Glede na prisotnost zaposlenih tožene stranke v polnilnici v (manjšem) kraju, kot je R., da se nepremičnina nahaja v okviru zdraviliškega kompleksa in na javno objavo Odloka, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da bi lahko tožena stranka kot povprečno skrbna stranka vedela, da za parcelo št. 315 k.o. ... velja posebni režim po Odloku. Drugi odstavek 395. člena ZPP določa, da se zaradi okoliščin, ki so naštete v 1., 8., 9. in 10. točki 394. člena tega zakona, sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah ne držijo očitki, da gre za posplošeno in nekonkretno nalaganje pretežkega bremena toženi stranki, da ni bila deležna poštenega sojenja, enake obravnave in da ji je odvzeta pravica do pravnega sredstva, kar naj bi bila kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave RS ter 6. člena EKČP. Prav tako ne drži očitek zmotne uporabe materialnega prava, da naj bi sodišče prve stopnje s prestrogim in neživljenjskim sklicevanjem na formalne pogoje za začetek postopka obnove postopka kršilo njeno pravico do poštenega postopka, da je pavšalno odločilo, da je predlog nedovoljen. Sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo predloga za obnovo postopka.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Tožena stranka ni uspela s pritožbo, tožeča pa je vložila odgovor na pritožbo, ki je bil potreben za postopek po prvem odstavku 155. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je tožeči stranki priznalo nagrado za odgovor na pritožbo 1800 točk po prvi točki tarifne št. 21 Odvetniške tarife, administrativne stroške 2 % od 1000 točk in 1 % od 800 točk, kar je 28 točk, DDV, skupaj 1.338,10 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006. 1 Z vsemi škodljivimi posledicami nepoznavanja javno objavljenega predpisa. 2 V predlogu za obnovo je zatrjevala: (-) da je parc. 315 k.o. ... del naselbinskega spomenika zdraviliškega kompleksa ..., ki ga določa Odlok, (-) da območje naselbinskega spomenika določa 2. člen Odloka, (-) da je skladno s 4. členom Odloka priloga tudi karta mej zavarovanega zdraviliškega kompleksa, (-) da je parc. št. 315 k.o. ... znotraj meja naselbinskega kompleksa, (-) da za naselbinski spomenik velja poseben pravni režim, (-) da je v ugovoru to povzela po ustnem izročilu svojih zaposlenih v Polnilnici v ..., (-) da je javna uslužbenka na Občini ... v telefonskem pogovoru povedala, da se po njenem spominu velja za parcelo št. 315 k.o. ... omejitev javnopravne narave na podlagi občinskega Odloka, vendar ta ni razvidna iz prostorskega informacijskega sistema Občine, (-) da se tožena stranka ne ukvarja z zdraviliško dejavnostjo in ni bila stalno prisotna na območju naselbinskega spomenika, ampak je opravljala le občasna dela na cevovodu, vrtini in piezometru po potrebi delovnega in vzdrževalnega procesa, (-) da ji navedena dejstva in dokazi niso mogli biti znani in se ni mogla seznaniti do izdaje prvostopenjske sodbe ali v pritožbenem postopku (stran 3 do 5 predloga, list. št. 548, 549 spisa). 3 Tožena stranka je gospodarska družba, ki jo zastopa poklicni pooblaščenec. Tožba v tej zadevi je bila vložena 17. 10. 2008, kar pomeni, da postopki trajajo že več kot 10 let. Tožena stranka je zatrjevala več dejanskih okoliščin, na podlagi katerih bi ji naj pravni red dal pravico do uporabe spornega zemljišča (lastninska pravica na cevovodu, obstoj služnostne pravice in stavbne pravice in detencija-imetništvo; 39. ter 42. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje Cpg 12/2018 z dne 23. 5. 2018, list. št. 505 spisa).